Spletarna

Praznovanja in navade ter tudi datum novega leta odražajo način življenja kultur in narodov, pa naj gre za žrtvovanja ob setvi žita, preganjanje zlih duhov ob solsticiju ali nebrzdano kupovanje daril. Kljub temu, da je ves planet prevzel gregorijanski koledar, se NOVO LETO PO SVETU obeležuje ob različnih periodičnih dogodkih in spremljajo pa raznovrstne tradicije. Čeprav v različnih oblikah te v veliki meri služijo istemu namenu — opuščanju starega in slabega — ter dobrim namenom. Morda se iz poganskih, kitajskih, budističnih, muslimanskih, židovskih in še drugih obredov kaj naučimo tudi mi, ali pa si vsaj naredimo praznik še nekajkrat v letu.

1. Nekoč in danes
To novoletno okrašeno spletišče bo všeč predvsem otrokom, ki jim je namenjen tudi kratek in jedrnat pogled v tradicijo tega praznovanja, ki v preteklost sega vse tja do Babiloncev. Pojasnjuje, kako je (oziroma ni) določen datum 1. januar, katere tradicije so se ohranile iz tistih davnih časov ter kaj prinaša srečo v novem letu. Strani so ameriške in omenjajo nekatere navade, ki jih kljub poplavi filmov in televizijskih vsebin pri nas večinoma ne poznamo. V ozadju se predvaja pesem, ki jo je v tem času slišati povsod (če se boste dlje zadrževali na strani, boste prej ali slej uporabili tipko Mute) in ima zanimivo zgodovino. Povezave na dnu strani vas usmerijo k novoletni klasiki, torej okraskom, prigrizkom, idejam itd.

2. Zgodovina datuma
Podoben sestavek za malo večje otroke vas bo popeljal od starodavnega Babilona do »sodobnega« novega leta, ki prav tako sega precej daleč v preteklost. Predvsem se posveča obdobju, ko je bil datum določen, in pojasnjuje, kaj je 1. januar pomenil v rimskih časih. Vmes se poučite še o imenovanju mesecev in poskusih različnih cesarjev, da bi se z imeni, kot so Germanucus (eden izmed imen za september) ali Domitianus (november) zapisali večnosti.

3. Kitajsko novo leto
Po kratki predstavitvi koledarja in določanja datuma novega leta sledi opis petnajstdnevnega praznovanja, tradicionalnih jedi, kitajskih okraskih ter tabujev in vraževerij kitajskega zaključka leta. Kitajci na novega leta dan denimo ne pometajo in brišejo prahu, saj lahko tako pometejo tudi svojo srečo. Na polnoč morajo biti odprta vsa okna in vrata, da staro leto lahko odide. Jok na novega leta dan napoveduje jok čez vse leto, zato Kitajci takrat otrok ne kaznujejo, tudi če so poredni.

4. Pogansko novo leto
Med severnjaškimi ljudstvi, pogosto odvisnimi od kratkih poletij, se je rodilo veliko ritualov in ceremonij, povezanih z vremenom in s tem tudi s koledarjem. Na tem spletišču opisano praznovanje je bolj kot novim začetkom posvečeno poslavljanju od starega leta, saj svetuje, kaj vse je treba postoriti pred koncem leta ter kako se otresti negativne energije in misli, ki jih nočete prenesti v novo leto. Datum je pomaknjen na konec poletja (na praznik, ki ga pri nas poznamo kot Dan mrtvih), in vključuje tudi »skrb« za preminule.

5. Hogmanaj
Če se okrog novega leta znajdete na Škotskem, se nikar ne čudite, če boste naleteli na cele horde Vikingov in goreče vikinške ladje. Avtor strani svetuje, da si kaže zapomniti tudi nekaj škotskih novoletnih voščil. Zagotovo boste naredili vtis, če boste kakemu Škotu — seveda v njegovem jeziku — voščili, »naj se iz tvojega dimnika še dolgo kadi (na premogu drugih ljudi).« Spletišče opisuje tudi druge tradicionalne obrede iz vikinških in poganskih časov.

6. Islamsko novo leto
Muslimani tradicionalno ne proslavljajo novega leta in minevanje časa obeležujejo drugače, zato se avtor v večji meri posveča koledarju in njegovemu razvoju kot pa praznovanju samemu. Sestavek o novem letu je del obširnega spletišča o islamu, kjer lahko izveste več o koranu, ramadanu in preberete sestavke o različnih vidikih muslimanskega življenja, na primer jeziku, družini in skupnosti ter izobraževanju.

7. Židovsko novo leto
V nasprotju z Muslimani pa Židje proslavljajo svoj »roš hašana« s številnimi obredi in pripisujejo temu datumu več pomenov. Med drugim novo leto denimo pomeni obletnico stvaritve Adama in Eve, pa tudi začetek kesanja za prestopke minulega leta, ki se deset dni kasneje konča na spravni dan (Jom Kipur). Spletišče opisuje dogodke in tradicije, ponuja pa tudi poseben vodnik po praznovanju, recepte, zgodbe in posebne strani za otroke.

8. Budistično novo leto
Budistično praznovanje novega leta se na vsakem koncu sveta odvija drugače; razlikuje se celo datum. Verska tradicija se je namreč pomešala z lokalnimi kulturnimi navadami. Razlaga, kako izračunati nastop novega leta v različnih krajih na planetu, se konča z zelo vabljivim predlogom: zakaj ne bi sedli v letalo in sledili prazniku po vsem planetu? (No, če želite novo leto praznovati bolj pogosto, prevzemite balijski koledar, katerega leto šteje le 210 dni.) Med drugimi vsebinami spletišča je tudi podrobna razlaga budizma in drugih religij.

9. Čestitke v več jezikih
Če naletite na Arabca, Kmera ali Grka, ga lahko presenetite z voščilnico v njegovem jeziku, pa tudi ob srečanju s predstavniki mnogih drugih narodov oziroma narodnosti ne boste v zadregi, saj je to spletišče prava zakladnica kratkih opisov novoletnih praznovanj ter tradicij narodov in kultur po vsem svetu. Vključuje čez šestdeset vnosov in pokriva ves svet, abecedno sega od Armencev do Valižanov, časovno pa tisoče let v preteklost.

10. Trdni sklepi
Nazadnje pa še o malce novejših »tradicijah,« ki nastajajo v Ameriki, od koder jih vse raje uvažamo. Ena takih so novoletne odločitve oziroma trdni sklepi, s katerimi naj bi novo leto začeli brez razvad in nezdravega početja, ki nas je spremljalo v preteklosti. Tovrstne odločitve so znane predvsem po tem, da največkrat ne preživijo niti januarja … Spletišče vsebuje kratek vprašalnik, ki vam bo pomagal razkriti slabe navade in vam ugotoviti, kaj spremeniti v prihodnje. Žal pa ne svetuje, kako se tega držati. Morda se vam bodo zdeli uporabnejši drugi vprašalniki, s katerimi si med drugim lahko odgovorite na vprašanja: »Kateri so moji skriti talenti?« »Ali sem čudak?« in »Kaj sem bil v prejšnjem življenju?«