<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Spletarna</title>
	<atom:link href="http://www.spletarna.si/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.spletarna.si</link>
	<description>Novice s spleta</description>
	<lastBuildDate>Mon, 06 Feb 2012 12:50:12 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3.1</generator>
		<item>
		<title>Kino spored</title>
		<link>http://www.spletarna.si/razno/kino-spored/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/razno/kino-spored/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 06 Feb 2012 12:49:42 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Razno]]></category>
		<category><![CDATA[kino]]></category>
		<category><![CDATA[kino spored]]></category>
		<category><![CDATA[kinodvorane]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna.si/?p=166</guid>
		<description><![CDATA[Kinodvorana je prostor, kjer se vrtijo filmi različnih žanrov. Film se s projektorjem predvaja na filmsko platno. Obiskovalci za ogled filmov morajo ponavadi kupiti tudi kino vstopnico. Najprej so bili aktualni predvsem kratki filmi. In sicer pred letom 1910 je bila dolžina filmov nekje 10 minut, nekje po letu 1910 pa je celovečerni film dosegel [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<div class="wp-caption alignright" style="width: 310px"><a href="http://commons.wikipedia.org/wiki/File:Sommerkino.JPG"><img class="zemanta-img-inserted zemanta-img-configured" title="Deutsch: AIRSCREEN auf dem Open-Air Kino in Mü..." src="http://www.spletarna.si/wp-content/uploads/2012/02/300px-Sommerkino.jpg" alt="Deutsch: AIRSCREEN auf dem Open-Air Kino in Mü..." width="300" height="225" /></a><p class="wp-caption-text">Image via Wikipedia</p></div>
<p>Kinodvorana je prostor, kjer se vrtijo filmi različnih žanrov. Film se s projektorjem predvaja na filmsko platno. Obiskovalci za ogled filmov morajo ponavadi kupiti tudi kino vstopnico.</p>
<p>Najprej so bili aktualni predvsem kratki filmi. In sicer pred letom 1910 je bila dolžina filmov nekje 10 minut, nekje po letu 1910 pa je celovečerni film dosegel povprečno dolžino 20 minut. Po prvi svetovni vojni so dosegli celovečerni filmi že dolžino približno 60 minut.</p>
<p>V 50-tih in 60-tih letih prejšnjega stoletja so v ZDA postala aktulna Drive-In kina. To je v bistvu večji zunanji parkirni prostor z velikim platnom, na katerega so projecirali film. Obiskovalci, so si filme udobno ogledovali kar iz svojih sedežev preko vetrobranskega stekla. Čeprav je bilo tudi popularno sedenje, kar na strehah avtomobilov. Za zvok so poskrbeli iz prenosnih zvočnikov, ali pa so ga predvajali preko radijskih frekvenc. Drive-In kina so bila aktualno čez poletje in po navadi po sončnem zahodu.</p>
<p>Pri nas so kina postala bolj zanimiva z razcvetom kino centrov. Ti gledalcem ponujajo predvsem bolj udoben in kvalitetnejši ogled filmov. Aktualni <a href="http://www.gremovkino.si/">kino spored</a> objavljajo na svojih spletnih straneh, kjer ponujajo še ostale zanimivosti v zvezi z filmi.<br />
Porastu kino centrov so bile prisiljene se prilagajati tudi manjše kinodvorane. Nekaj se jih je sicer zaprlo, večina pa še jih vedno živi in ponuja drugačen spekter filmov. Ponavadi s specifičnim art sporedom, ali pa s posebnimi akcijami in ugodnostmi ob večkratnih obiskih.</p>
<div class="zemanta-pixie" style="margin-top: 10px; height: 15px;"><a class="zemanta-pixie-a" title="Enhanced by Zemanta" href="http://www.zemanta.com/"><img class="zemanta-pixie-img" style="border: none; float: right;" src="http://img.zemanta.com/zemified_e.png?x-id=fa864d92-f8af-43ff-be53-360b9cdcdcc2" alt="Enhanced by Zemanta" /></a></div>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/razno/kino-spored/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Pomembnost pravljic</title>
		<link>http://www.spletarna.si/otroci-in-mladina/pomembnost-pravljic/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/otroci-in-mladina/pomembnost-pravljic/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 03 Feb 2012 07:35:25 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Otroci in mladina]]></category>
		<category><![CDATA[pravljice]]></category>
		<category><![CDATA[tradicionalne pravljice]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna.si/?p=156</guid>
		<description><![CDATA[Včasih se odrasli ne zavedamo dovolj, da imajo pravljice koristno in nadvse pomembno vlogo v otrokovem razvoju. So pomemben del odraščanja, saj osvetljujejo življenjske resnice in učijo moralnih vrednot. Otrokom pomagajo razreševati vsakodnevne strahove ter jih pripravljajo na življenje, ki ni samo zabava, temveč vsebuje tudi težke, nepričakovane dogodke, s katerimi se je potrebno tako [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<div class="wp-caption alignright" style="width: 310px"><a href="http://commons.wikipedia.org/wiki/File:Children_in_a_Primary_Education_School.JPG"><img class="zemanta-img-inserted zemanta-img-configured" title="English: Group of children in a primary school..." src="http://www.spletarna.si/wp-content/uploads/2012/02/300px-Children_in_a_Primary_Education_School.jpg" alt="English: Group of children in a primary school..." width="300" height="225" /></a><p class="wp-caption-text">Image via Wikipedia</p></div>
<p>Včasih se odrasli ne zavedamo dovolj, da imajo <a href="http://www.epravljice.si">pravljice</a> koristno in nadvse pomembno vlogo v otrokovem razvoju. So pomemben del odraščanja, saj osvetljujejo življenjske resnice in učijo moralnih vrednot. Otrokom pomagajo razreševati vsakodnevne strahove ter jih pripravljajo na življenje, ki ni samo zabava, temveč vsebuje tudi težke, nepričakovane dogodke, s katerimi se je potrebno tako ali drugače soočiti.</p>
<p>Skozi fantazijski svet si otroci gradijo odnos do realnega sveta, ki je do njih vse prevečkrat krivičen. Kako tudi ne, saj mu vladajo &#8220;velikani&#8221;, ki se jim včasih prav gotovo zdijo zlobni in krivični. Zlasti klasične pravljice nosijo v sebi bogato sporočilno vrednost.</p>
<p><span id="more-156"></span></p>
<p>A zadnje čase se zdi, da ravno te pravljice mnogo ljudi odklanja. Marsikak starš bi namreč znal potožiti, da so nekatere pravljice – zlasti klasične – preveč nasilne za otroke. Vsekakor drži, da tradicionalne pravljice vsebujejo kar precej krvi in nasilja, vendar pa le-tega ne poveličujejo kot morda filmi ali računalniške igre. Pravzaprav učijo nasprotno – da nasilje ni pravi način reševanja težav. Zlobni junaki – od čarovnic do velikanov – so na koncu zmeraj poraženi, zmaga pa vselej pogum, dobrota in pamet.</p>
<p>Čepravti nauki morda res niso vedno prikazani na politično korekten način, pa naj to ne bo izgovor za izogibanje. Pravljice so stoletja igrale pomembno vlogo v otroških življenjih in naj tako tudi ostane.</p>
<p>&nbsp;</p>
<div class="zemanta-pixie" style="margin-top: 10px; height: 15px;"><a class="zemanta-pixie-a" title="Enhanced by Zemanta" href="http://www.zemanta.com/"><img class="zemanta-pixie-img" style="border: none; float: right;" src="http://img.zemanta.com/zemified_e.png?x-id=ab5a0c6a-25b6-4505-9cf1-2990ef1295a8" alt="Enhanced by Zemanta" /></a></div>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>tradicionalne pravljice</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/otroci-in-mladina/pomembnost-pravljic/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Ribolov, oprema za ribolov in ribiški forum</title>
		<link>http://www.spletarna.si/rekreacija/ribolov-oprema-za-ribolov-in-ribiski-forum/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/rekreacija/ribolov-oprema-za-ribolov-in-ribiski-forum/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 03 Feb 2012 07:27:06 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Rekreacija]]></category>
		<category><![CDATA[oprema za ribolov]]></category>
		<category><![CDATA[ribiški forum]]></category>
		<category><![CDATA[ribolov]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna.si/?p=151</guid>
		<description><![CDATA[&#160; Ribolov je šport, je užitek in je relaksacija, kjer se človek lahko sprosti v lepotah narave, ob vodi in ob žvrgolenju ptic. Ribolov se lahko izvaja na rekah, v jezerih, manjših ribnikih ali na morju in zato ga delimo na krapolov, muharjenje, morski ribolov, tistega, ki ga pa izvajamo pod vodo pa na podvodnega. [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>&nbsp;</p>
<div class="wp-caption alignright" style="width: 310px"><a href="http://commons.wikipedia.org/wiki/File:Angler_at_devizes_england_arp.jpg"><img class="zemanta-img-inserted zemanta-img-configured" title="An angler on the Kennet and Avon Canal, Englan..." src="http://www.spletarna.si/wp-content/uploads/2012/02/300px-Angler_at_devizes_england_arp.jpg" alt="An angler on the Kennet and Avon Canal, Englan..." width="300" height="214" /></a><p class="wp-caption-text">Image via Wikipedia</p></div>
<p><a title="Ribolov" href="http://www.slo-fishing.si/">Ribolov</a> je šport, je užitek in je relaksacija, kjer se človek lahko sprosti v lepotah narave, ob vodi in ob žvrgolenju ptic. Ribolov se lahko izvaja na rekah, v jezerih, manjših ribnikih ali na morju in zato ga delimo na krapolov, muharjenje, morski ribolov, tistega, ki ga pa izvajamo pod vodo pa na podvodnega. Povsod je pa bistvo enako, ujeti ribo, se sprostiti in uživati v lepotah, ki nam jih narava ponuja.</p>
<p>Tako kot za vsak drug šport je tudi za ribolov potrebna določena oprema, brez katere le-tega ne moremo izvajati. Osnova za vsakega ribiča bi morala biti kvalitetna ribiška palica, ribiška rola, najlon, plovec, uteži in pa trnki. Da bi vso to opremo lahko prenašal pa je po navadi potrebna tudi kakšna ribiška torba ali nahrbtnik, ki nam olajša naše gibanje. Za vse tiste, ki pa se z ribolovom ukvarjajo malce bolj resno in ob vodi ostanejo tudi malce več kot samo en dan, pa je potreben tudi kvaliteten šotor, ležalnik, stol in pa topla spalna vreča.<span id="more-151"></span></p>
<p>Spoznati ribolov ni tako enostavno, saj je le-ta precej kompleksna zadeva. Spoznavamo ga lahko s pomočjo različnih ribiških knjig, ki jih lahko kupimo ali si jih izposodimo, spoznamo ga lahko s pomočjo ribiških revij, ki jih je zadnje čase tudi v Sloveniji vse več in ne nazadnje lahko ribolov spoznamo na internetu, kjer je iz dneva v dan več ribiških strani, ki nam ponujajo informacije o opremi za ribolov, o ribiških hranah, o ribiških kampanjah in drugih zadevah iz sveta ribolova. Zelo pririočna zadeva za učenje o ribolovu pa je tudi ribiški forum, ki nam omogoča, da na njem postavimo vprašanje in nam na njega odgovorijo ribiči, zatorej, poiščite enega in sodelujte na njem.</p>
<div class="zemanta-pixie" style="margin-top: 10px; height: 15px;"><a class="zemanta-pixie-a" title="Enhanced by Zemanta" href="http://www.zemanta.com/"><img class="zemanta-pixie-img" style="border: none; float: right;" src="http://img.zemanta.com/zemified_e.png?x-id=8d5f4ff3-2653-46fc-9901-04a46622cd7b" alt="Enhanced by Zemanta" /></a></div>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>ribiski kostumi</li><li>ribiška oprema</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/rekreacija/ribolov-oprema-za-ribolov-in-ribiski-forum/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Multifunkcijsko pohištvo Brest</title>
		<link>http://www.spletarna.si/dom/multifunkcijsko-pohistvo-brest/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/dom/multifunkcijsko-pohistvo-brest/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 20 Dec 2011 12:07:15 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Dom]]></category>
		<category><![CDATA[brest]]></category>
		<category><![CDATA[multifunkcijsko pohištvo brest]]></category>
		<category><![CDATA[pohištvo brest]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna.si/?p=146</guid>
		<description><![CDATA[Danes se zaradi hitrega porasta število prebivalcev gradi vse več stanovanj. Ravno zaradi tega se vse bolj čuti pomanjkanje bivalnih prostorov oziroma so novogradnje večstanovanjskih stavb vse bolj natrpane s številnimi stanovanji. To pomeni, da je površina povprečnega stanovanja vsakič manjša. Veliko ljudi ima danes zaradi majhnih stanovanj precejšnje težave pri sami opremi stanovanja. Velike [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Danes se zaradi hitrega porasta število prebivalcev gradi vse več stanovanj. Ravno zaradi tega se vse bolj čuti pomanjkanje bivalnih prostorov oziroma so novogradnje večstanovanjskih stavb vse bolj natrpane s številnimi stanovanji. To pomeni, da je površina povprečnega stanovanja vsakič manjša. Veliko ljudi ima danes zaradi majhnih stanovanj precejšnje težave pri sami opremi stanovanja. Velike omare, mize, sedežne garniture in postelje so v majhnem stanovanju le ena ogromna ovira. Zaradi opreme stanovanja se pogosto čuti pomanjkanje manevrskega prostora, ki ga oseba potrebuje za normalno življenje.</p>
<p>Pri opremljanju manjšega stanovanja je ključnega pomena postavitev in funkcinalnost posameznega pohištva. Če želimo v majhnem stanovanju spati, jesti in stanovati brez občutka utesnjenosti, potem je za vas prava izbira kvalitetno multifunkcijsko pohištvo <a title="Brest" href="http://www.mizarstvo-tekavcic.si/uporabljeni_materiali/brest.html">Brest</a>. Zakaj ravno to pohištvo?</p>
<p><span id="more-146"></span></p>
<p><a title="Multifunkcijsko pohištvo" href="http://www.mizarstvo-tekavcic.si/multifunkcijsko_pohistvo.html">Multifunkcijsko pohištvo</a> Brest omogoča uporabniku veliko manevrskega prostora, poleg vsega pa se odlikuje po učinkoviti izrabi bivalnega prostora. Multifunkcijsko pohištvo Brest omogoča uporabniku hitro spreminjanje bivalnega prostora in s tem prilagajanje potrebam vsakega, ki čuti veliko prostorsko pomanjkanje. Nekateri so multifunkcijsko pohištvo poimenovali celo &#8216;inteligentno pohištvo&#8217;.</p>
<p>Multifunkcijsko pohištvo Brest je izdelano iz modificiranega masivnega lesa in furnirja. Celotno pohištvo Brest je izdelano na podlagi varovanja narave, saj uporabljajo okolju najbolj prijazno surovino – les. Čudovite preproste linije in pridih domačnosti ter seveda funkcionalnost so glavne sestavine pohištva Brest, ki se lahko pohvali z vrhunskim dizajnom in učinkovito izrabo prostora.</p>
<p>Multifunkcijsko pohištvo Brest vam brez težav v majhnem prostoru omogoči, da z nekaj koraki spremenite pisalno mizo v jedilno mizo, posteljo v udobno sedežno garnituro, poleg vsega pa lahko dnevno sobo spremenite v domačo spalnico, pisarno ali jedilnico.</p>
<p>Pohištvo Brest se z modernimi oblikami odlično prilagaja konceptu sodobnega dizajna in omogoča veliko fleksibilnost. Majhna stanovanja bodo z opremo pohištva Brest dobila popolnoma novo, moderno in multifunkcijsko podobo, ki je danes ključnega pomena. Podjetje Brest se zaveda, da je zdrav način življenja tisto, kar ohranja človeka zdravega in polnega energije. Seveda pa se zdrav način življenja prične v bivalnem okolju, kjer veliko naredimo že s pohištvom iz naravnih materialov. Zavedanje za okolje je tisto, kar nas bo rešilo v prihodnosti in kvalitetno pohištvo Brest je na pravi poti. Bodite z njim tudi vi!</p>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>brest pohištvo forum</li><li>brest težave</li><li>multifunkcijska jedilnica</li><li>multifunkcijsko pohištvo</li><li>osmerosmerka les</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/dom/multifunkcijsko-pohistvo-brest/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Leseni vlakci</title>
		<link>http://www.spletarna.si/otroci-in-mladina/leseni-vlakci/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/otroci-in-mladina/leseni-vlakci/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 19 Sep 2011 10:01:59 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Igre]]></category>
		<category><![CDATA[Otroci in mladina]]></category>
		<category><![CDATA[chebeltza]]></category>
		<category><![CDATA[lesene igrače]]></category>
		<category><![CDATA[leseni vlakci]]></category>
		<category><![CDATA[otroška trgovina]]></category>
		<category><![CDATA[otroške igrače]]></category>
		<category><![CDATA[otroški vlakci]]></category>
		<category><![CDATA[vlakci]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna.si/?p=138</guid>
		<description><![CDATA[»Ču ču! Vlak prihaja na prvi tir! Vsi potniki, prosim vstopite!« Se še spomnite, kako ste se nekdaj igrali s svojim lesenim vlakcem? Se spomnite, kako nestrpno ste po koncu pouka hiteli domov, saj ste vedeli, da vas vaš lesen vlak z vso pripadajočo okolico čaka v varnem zavetju sobe? Bi radi podoben občutek vzbudili [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://www.spletarna.si/wp-content/uploads/2011/09/lesen_vlak.jpg"><img class="alignleft size-medium wp-image-141" style="padding-right: 10px;" title="lesen_vlak" src="http://www.spletarna.si/wp-content/uploads/2011/09/lesen_vlak-300x300.jpg" alt="Leseni vlakci" width="251" height="251" /></a>»Ču ču! Vlak prihaja na prvi tir! Vsi potniki, prosim vstopite!« Se še spomnite, kako ste se nekdaj igrali s svojim lesenim vlakcem? Se spomnite, kako nestrpno ste po koncu pouka hiteli domov, saj ste vedeli, da vas vaš lesen vlak z vso pripadajočo okolico čaka v varnem zavetju sobe? Bi radi podoben občutek vzbudili tudi v vašem otroku?</p>
<p>Moderni <a title="Leseni vlakci" href="http://www.chebeltza.com/lesene_igrace/vlakci.html">leseni vlakci</a> se od verzij, s katerimi ste se vi igrali prej nekaj desetletji, ne razlikujejo prav dosti. Bistvena razlika je le ta, da so novejši ter da je na trgu prisotna večja ponudba. Še vedno pa jih spremljajo dodatne stavbe, kot je na primer letališče, železniška postaja, bolnišnica, pošta, banka in vse ostale stavbe, brez katerih leseno mesto ne more funkcionirati.<span id="more-138"></span></p>
<p><strong>Lesen gorski vlak</strong></p>
<p>Danes lahko v pestri ponudbi lesenih vlakcev najdete praktično karkoli. Če je v vaši mladosti obstajala le ena verzija lesenega vlaka, jih je mladim razgrajačem danes na voljo bistveno več. Lesen gorski vlak vas bo tako s progo, dolgo več deset kosov in gorskim ambientom popeljal globoko v Alpe, kjer se boste s svojim lesenim vlakom prebijali skozi snežne zamete, pozdravljali planšarje ter skrbeli, da bodo potniki na cilj prispeli ob pravem času.</p>
<p><strong>Deluxe lesena miza in vlak</strong></p>
<p>Če pa vas gore ne mikajo, pa se lahko odločite za mestno različico lesenega vlaka. Proga, dolga 100 kosov, bo tako dodobra prepredla sobo vašega otroka, ob progi pa bo postavljeno mesto z vsemi zgradbami, ki sodijo poleg. Vlak lahko celo postavite na leseno mizo, ki jo dobite v kompletu in tako poskrbite, da se zvečer nihče ne bo spotaknil ob tire ter tako uničil delo vašega otroka.</p>
<p>Vsak otrok ljubi lesene vlakce in tudi vaš otrok jih bo hitro vzljubil. Niste prepričani? Za začetek kupite paket iz manjših kosov in spremljajte otrokov odziv. Ko boste videli, da je vaš otrok nad kupljenim darilom navdušen, lahko leseno železnico hitro razširite z drugim paketom, saj je večina teh paketov izdelana tako, da se med sabo dopolnjujejo. Tako lahko v nedogled razširjate otrokovo leseno železnico ter mu omogočite, da si na koncu v svoji sobi postavi pravo leseno železniško kraljestvo.</p>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>leseni vlakci</li><li>lesena železnica</li><li>otroški vlakci</li><li>leseni vlakec</li><li>leseni vlak</li><li>lesen vlak</li><li>igrača vlakec</li><li>lesen vlakec</li><li>leseni vlaki</li><li>lesene igrače</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/otroci-in-mladina/leseni-vlakci/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Zaščita nad vhodnimi vrati</title>
		<link>http://www.spletarna.si/dom/zascita-nad-vhodnimi-vrati/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/dom/zascita-nad-vhodnimi-vrati/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 15 Sep 2011 11:52:48 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Dom]]></category>
		<category><![CDATA[nadstreški]]></category>
		<category><![CDATA[nadstrešnice]]></category>
		<category><![CDATA[stranska zaščita]]></category>
		<category><![CDATA[suhomontažni nadstreški]]></category>
		<category><![CDATA[vetrolov]]></category>
		<category><![CDATA[zaščita proti vetru]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna.si/?p=133</guid>
		<description><![CDATA[Ste se pravkar vselili v novo hišo, ki ste jo opremili z izrednim veseljem, zmanjkalo pa vam je poguma za zunanjo ureditev? Zunanja ureditev sploh ni zahtevna, pomembno je le, da upoštevamo določene smernice. Začetek urejanja se lahko začne že z zaščito nad vhodnimi vrati, ko bomo stali na pragu in dobivali ideje za ureditev [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Ste se pravkar vselili v novo hišo, ki ste jo opremili z izrednim veseljem, zmanjkalo pa vam je poguma za zunanjo ureditev? Zunanja ureditev sploh ni zahtevna, pomembno je le, da upoštevamo določene smernice. Začetek urejanja se lahko začne že z zaščito nad vhodnimi vrati, ko bomo stali na pragu in dobivali ideje za ureditev našega zunanjega prostora. Pri tem seveda ne želimo, da bi nas motili neprijetni dejavniki. <a title="Nadstreški" href="http://www.xn--nadstreki-r3b.eu/">Nadstreški</a> so idealna zaščita proti vetru, snegu, dežju in soncu. Vetrolov se z našim bivalnim okoljem združi v harmonično celoto, saj so na voljo v veliko različnih barvah, oblikah in materialih.<span id="more-133"></span></p>
<p>Poleg nadstrešnice je na voljo tudi stranska zaščita vhoda, ki še dodatno varuje pred vremenskimi vplivi. Poleg klasičnih nadstreškov so na trgu na voljo tudi <a title="Nadstreški" href="http://www.mondstudio.si/nadstreski.html">suhomontažni nadstreški</a>. Prednosti suhogradnje so njene zelo dobre gradbene lastnosti, nove ustvarjalne možnosti oblikovanja, biološka neoporečnost in drugo. Po zaščiti vhoda s primerno nadstrešnico, se končno lahko posvetimo tudi zunanji ureditvi, ki nam jo bodo zavidali vsi sosedi. Zasnova zunanjega prostora hiše je odvisna od tipa hiše, prostorskih značilnosti parcele ter želja, ki jih imamo.</p>
<p>Pri vrstni in atrijski hiši je vrt ponavadi majhen in prostorsko jasno razdeljen na prevrt, v katerem so dovozni in vstopni del in ureditve za odvoz smeti, za pošto ipd., ter bivalni vrt, ki je v tesni povezavi z bivalnimi prostori hiše. Zaradi same zasnove takega tipa hiše je v bivalnem delu vrta ponavadi zagotovljena dobra funkcionalna izkoriščenost in velika zasebnost. Pri prostostoječi hiši je zasnova zunanjega območja malce bolj zahtevno vprašanje. Območje je vidno izpostavljeno z vseh strani. Pri teh vrsti hiše je zelo pomembno, da se zunanji prostor načrtuje že hkrati s hišo in s tem zagotovi dobro povezanost med vrtom in hišo.</p>
<p>Predvrt deluje kot osebna izkaznica naše hiše, saj se z njim predstavljamo navzven. Bivalni del vrta zagotavlja prijetne pogoje za druženje in bivanje na prostem. Glavna je njegova dobra povezanost s hišo, če mislimo na vrtu tudi jesti. Pridelovalni del običajno obsega sadovnjak in zelenjavni vrt. Prostor naj ne bi bil izpostavljen onesnaževanju s ceste. Ljudje si vedno pogosteje v večjih vrtovih uredijo tudi tenis igrišče, plavalni bazen in drugo. Pri tem je treba dobro razmisliti o stroških vzdrževanja in o tem, koliko časa v letu bomo objekte sploh imeli v uporabi. Osnovno vodilo naj bo, da je vrt prostor sprostitve in veselja ter ne odvečno breme.</p>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>nadstreški za vhodna vrata</li><li>streha nad vrati</li><li>stranska zaščita nadstreška</li><li>ureditev predvrta</li><li>nadstreški nad vrati</li><li>vetrolov</li><li>vetrolov pred vhodom</li><li>zaščita dimnika od vetra</li><li>ZAŠČITA PRED VHODNIMI VRATI</li><li>zaščita proti vetru</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/dom/zascita-nad-vhodnimi-vrati/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Streha nad glavo</title>
		<link>http://www.spletarna.si/dom/streha-nad-glavo/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/dom/streha-nad-glavo/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 18 May 2006 08:55:55 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Dom]]></category>
		<category><![CDATA[informacijskega]]></category>
		<category><![CDATA[informacijskem]]></category>
		<category><![CDATA[izobraževalni]]></category>
		<category><![CDATA[konkurenčnosti]]></category>
		<category><![CDATA[najpogostejše]]></category>
		<category><![CDATA[nenadomestljivo]]></category>
		<category><![CDATA[nepremičninami]]></category>
		<category><![CDATA[nepremičninski]]></category>
		<category><![CDATA[nepremičninskih]]></category>
		<category><![CDATA[stanovanjskikredit]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna1.si/?p=44</guid>
		<description><![CDATA[Sezona gradnje in prenavljanja stanovanj je v polnem teku, zato smo tokratno spletarno naslovili STREHA NAD GLAVO. V njej predstavljamo deset osrednjih slovenskih spletišč, na katerih je mogoče najti najrazličnejše informacije o postopkih pri pridobivanju ustreznih dovoljenj, nakupu in prodaji nepremičnin, gradnji klasičnih in montažnih hiš, obnovitvenih delih in praktične napotke za samograditelje. Nekaj vrstic [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Sezona gradnje in prenavljanja stanovanj je v polnem teku, zato smo tokratno spletarno naslovili STREHA NAD GLAVO.<br /><span id="more-44"></span><br /> V njej predstavljamo deset osrednjih slovenskih spletišč, na katerih je mogoče najti najrazličnejše informacije o postopkih pri pridobivanju ustreznih dovoljenj, nakupu in prodaji nepremičnin, gradnji klasičnih in montažnih hiš, obnovitvenih delih in praktične napotke za samograditelje. Nekaj vrstic je namenjenih tudi literaturi s tega področja.
<p>&nbsp;<br />1. <a target="_blank" href="http://zakonodaja.gov.si/rpsi/kazala_podrocje/kazalo_8_3_0_0.html">Zakoni in statistika</a><br /> Naša država je znana po (pre)številnih zakonih, ki poleg tega doživljajo še nenehne spremembe in dopolnitve. Zato je toliko bolj hvalevredno, da je taista država poskrbela, da lahko kdor koli na enem mestu na internetu najde vso veljavno zakonodajo s področja gradbeništva iz registra predpisov Republike Slovenije: zakone, temeljne uredbe, pravilnike, odredbe, kodekse in sezname standardov. Med njimi je seveda tudi uradno prečiščeno besedilo (ZGO-1-UPB1) zakona o graditvi objektov. <br /> Za marsikoga pa bodo dobrodošli z gradbeno dejavnostjo povezani statistični podatki (od leta 2001 naprej), ki jih na strani <a target="_blank" href="http://www.stat.si/tema_ekonomsko_gradbenistvo.asp">www.stat.si/tema_ekonomsko_gradbenistvo.asp</a> objavlja Statistični urad RS. <br /> &nbsp;<br /> 2. Inštituti, centri in združenja<br /> Predhodnik današnjega <a target="_blank" href="http://www.zag.si/">Zavoda za gradbeništvo Slovenije</a> je bil Gradbeni inštitut, ki je bil ustanovljen leta 1949. Tri leta pozneje ga je vlada preimenovala v Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK), leta 1994 pa se je reorganiziral v dva nova pravna subjekta:<a target="_blank" href="http://www.zag.si"> Zavod za gradbeništvo Slovenije</a>, ki po sklepu vlade predstavlja osrednjo slovensko inštitucijo za gradbeništvo, in javni zavod, ki se je preimenoval v <a target="_blank" href="http://www.gi-zrmk.si">Gradbeni inštitut ZRMK, Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo</a>. Pod isto streho kot Gradbeni inštitut deluje tudi <a target="_blank" href="http://gcs.gi-zrmk.si">Gradbeni center Slovenije</a> &#8211; informacijski, svetovalni in izobraževalni center za investitorje, graditelje, uporabnike in upravitelje gradbenih objektov in naprav.<br /> Ob naštetih spletiščih ne gre prezreti <a target="_blank" href="http://www.gradbenik.net">Informacijskega spleta za graditeljstvo</a>, ki na enem mestu ponuja informacije o dogajanju na področju graditeljstva v Sloveniji in tujini, in <a target="_blank" href="http://www.vegrad.si/grozd/index.php?Obmocje=Info&amp;ID=17">slovenskega gradbenega grozda</a>, ki je gospodarsko interesno združenje za podporo tehnološkemu razvoju, konkurenčnosti ter trajni poslovni uspešnosti članic grozda na domačih in tujih trgih.</p>
<p> 3. <a target="_blank" href="http://www.sirius-nep.si/si/nep.php?_ReF=30&amp;_T=nep">Pravni nasveti</a><br /> Vsi tisti, ki nimajo prave volje ali časa za brskanje med zakoni, potrebujejo pa zgoščen in razumljiv pregled postopka gradnje lastne hiše od iskanja parcele do vselitve, bodo na tem spletišču našli prav to, poleg kopice uporabnih nasvetov glede zbiranja potrebne dokumentacije, dovoljenj in soglasij pa še strukturo posameznih stroškov, ki jo je treba poznati, če želimo določiti strukturo cene gradnje objekta.<br /> V primerjavi s prejšnjimi časi, ko je bilo treba imeti gotovino za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnin v žepu, danes večina graditeljev izkorišča (bolj ali manj) ugodne možnosti posojil oziroma kreditov, ki jih ponujajo razni skladi in banke. Nekaj osnovnih informacij na to temo je zbranih na naslovu <a target="_blank" href="http://www.stanovanjskikredit.si/">www.stanovanjskikredit.si/</a>.</p>
<p> 4. Trgovanje z nepremičninami <a target="_blank" href="http://www.slonep.net/">1</a>(SLONEP) , <a target="_blank" href="http://nepremicnine.si21.com/">2</a>(nepremicnine si21) , <a target="_blank" href="http://www.nepremicnine.net">3</a>(nepremicnine.net)<br />Nepremičnine so življenjska investicija, ki jo spremlja kar nekaj težav in še več lepega. Spletišče SLONEP je v tem pogledu pravi vodič po nepremičninah, ki vam bo po besedah avtorjev v pomoč od trenutka odločitve za nepremičninski posel, v obdobju, ko boste urejali nov dom, pa do trenutka zavarovanja nove lastnine. Podatki, ki se nanašajo na nakup, najem, prodajo in oddajo nepremičnin, so pregledno razvrščeni po kategorijah, dodani pa so tudi pravni nasveti in še mnogo drugega. <br /> Oblikovalci spletišča <a target="_blank" href="http://nepremicnine.si21.com/">nepremicnine.si21.com/</a> so se stvari lotili nekoliko drugače. Sestavili so abecedni seznam slovenskih nepremičninskih agencij, pregled novogradenj, podatke o montažnih hišah ter koristne pravne in druge nasveti glede pridobivanja ustreznih dokumentov. Zelo dobrodošla so še poročila s sejmov, pa praktični nasveti in rubrika <em>Novice</em>, v kateri lahko med drugim spremljate usodo novega slovenskega zakona o evidentiranju nepremičnin in prizadevanja naše države, da končno zagotovi ustrezno urejene podatkovne zbirke oz. že dolgo obljubljani register nepremičnin.<br /> Tretje veliko domače spletišče, ki se ukvarja z nepremičninami, ima naslov <a target="_blank" href="http://www.nepremicnine.net/">www.nepremicnine.net</a>. Njegovo jedro sestavljajo oglasi, na voljo pa so tudi drugi koristni podatki.</p>
<p> 5. Portala o gradnji <a target="_blank" href="http://www.peg-online.net/">1</a>(PeG) , <a target="_blank" href="http://www.gradimo.com/">2</a> (gradimo.com)<br /> Gradbeni portal PeG je najbolj sistematična in celovita zbirka aktualnih informacij s področja graditeljstva v Sloveniji. Dnevno je dostopen na spletnih staneh, enkrat na leto pa izide tudi na zgoščenki. Strokovno zbrane, urejene in redno osveževane informacije o gradbenih materialih, izdelkih, ponudnikih gradbenih storitev, javnih razpisih, predpisih in pravilnikih, tehničnih detajlih itd. so namenjene predvsem projektantom, arhitektom, gradbenikom, strojnikom, projektnim vodjem in inženiringom, pa tudi študentom tehničnih smeri. Tudi na portalu <a target="_blank" href="http://www.gradimo.com/">Gradimo</a>, ki smo ga omenili že pod prejšnjo točko, ponujajo izčrpen pregled gradbenih storitev, materialov in postopkov pri zbiranju dokumentacije. Kopici dobrodošlih informacij so dodane bogate izkušnje graditeljev, praktični nasveti mojstrov, pravna pojasnila, poročila s sejmov, predstavitev novosti, objave razpisov itd.</p>
<p> 6. <a target="_blank" href="http://montaznehise.slonep.net/">Montažne hiše</a><br /> Gre za še en pododdelek prejšnjega portala, ki je posvečen izključno podatkom v zvezi z izbiro in gradnjo montažne hiše. Že takoj na uvodni strani vas pričaka preprost iskalnik, ki vas usmerja do iskanih informacij. Med podatki najdete glavne razloge za in najpogostejše pomisleke proti montažnim hišam, glavne ponudnike, nasvete glede vzdrževanja tovrstnih objektov in še mnogo drugega. </p>
<p> 7. Energetika <a target="_blank" href="http://www.aure.si/">1</a> (aure), <a target="_blank" href="http://energija-gradnja.mra.si/index.htm">2</a> (Euro Info Center Maribor), <a target="_blank" href="http://www.energetika.net">3</a> (energetika.net)<br /> Dejavnosti Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) so usmerjene v spodbujanje učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije ter soproizvodnje toplote in električne energije. Na njihovem spletišču najdete razpise, projekte in zakonodajo in številne druge koristne informacije s področja učinkovite rabe energije. Na drugem naslovu, ki ga omenjamo, lahko preberete, da je Euro Info Center Maribor začel prejšnji mesec izvajati mednarodni projekt na področju sanacije stavb in energetsko učinkovite gradnje ter da je Evropska komisija že sprejela akcijski načrt za povečanje uporabe biogoriv in biomase v EU. V njem se zavzema za večjo uporabo alternativnih virov energije v gozdarstvu, poljedelstvu in iz odpadnih materialov pri proizvodnji električne energije. Tretji ogleda vredni portal z energetiki posvečeno vsebino je dostopen na naslovu <a target="_blank" href="http://www.energetika.net/">www.energetika.net</a> </p>
<p> 8. <a target="_blank" href="http://www.naredisam.com/menu.php?glmen=gp&amp;p=gp">Naredi sam</a><br /> To je prva slovenska spletna stran, kjer lahko najdete informacije, ki so kakor koli povezane z nastajanjem izdelkov v domači delavnici, s samogradnjo manjših naprav in objektov, z opravili zunaj hiše, pa tudi z informacijami o delih, ki navdihujejo lastno ustvarjalnost. Njeni oblikovalci jo nameravajo v prihodnosti še razširiti, dopolniti s forumom itd.</p>
<p> 9. Literatura<br /> Ko se znajdemo pred strokovnim vprašanjem, na katero ne poznamo odgovora, ko smo postavljeni pred izbiro ali nakup gradbenega materiala, notranje opreme in drugih izdelkov, si je pač treba pomagati z ustrezno literaturo. Nekaj tovrstnih tematsko zasnovanih priročnikov lahko naročite na slovenskem viru za gradnjo in opremo <a target="_blank" href="http://www.politron-mp.si/revija/revija.htm">AMBIENT</a> <em>online</em> oziroma pri <a target="_blank" href="http://www.gradbenik.net/literatura.asp">Slovenskem informacijskem spletu za graditeljstvo</a>, precej koristnih nasvetov pa ponuja tudi revija <em>Hiše</em>, o kateri lahko več izveste na <a target="_blank" href="http://www.revijahise.com/index.htm">naslovu</a>.<br /> Razred zase je 576 strani obsegajoči <em>Gradbeniški priročnik</em>, ki je pred kratkim doživel tretjo, prenovljeno in dopolnjeno izdajo. Ker je izšel pri <a target="_blank" href="http://www.tzs.si/eknjigarna/product_info.php?products_id=169">Tehniški založbi Slovenije</a>, ki izdaja tudi revijo <em>Življenje in tehnika</em>, ga njeni naročniki lahko dobijo z 20-odstotnim popustom! </p>
<p> 10. <a target="_blank" href="http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/gradnja.html">Esej o gradnji družinske hiše</a><br /> Glede na vsebino bi ta podrobni in s fotografijami bogato opremljeni opis poteka gradnje družinske hiše izpod tipkovnice Mirana Hladnika mirne duše uvrstili med priročnike za graditelje oziroma pod točko 9, vendar pa si spričo zanimivega pristopa in izvedbe zasluži ločeno omembo. Zaradi številnih avtorjevih dobrih in seveda tudi slabih izkušenj, duhovitih komentarjev, nasvetov in opozoril bo v nenadomestljivo pomoč marsikomu, ki se odloča za gradnjo svoje hiše. </p>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>nepremičninski</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/dom/streha-nad-glavo/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Spletne knjižnice in e-knjige</title>
		<link>http://www.spletarna.si/reference/spletne-knjiznice-in-e-knjige/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/reference/spletne-knjiznice-in-e-knjige/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 18 Apr 2006 08:42:18 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Reference]]></category>
		<category><![CDATA[bibliotekarstvom]]></category>
		<category><![CDATA[digitalbookindex]]></category>
		<category><![CDATA[italijanščini]]></category>
		<category><![CDATA[knjižničarje]]></category>
		<category><![CDATA[knjižničarstva]]></category>
		<category><![CDATA[knjižničarstvom]]></category>
		<category><![CDATA[najpomembnejših]]></category>
		<category><![CDATA[nizozemščini]]></category>
		<category><![CDATA[srednjeveškimi]]></category>
		<category><![CDATA[svetopisemskimi]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna1.si/?p=46</guid>
		<description><![CDATA[Ko je nemški graver Johannes Gutenberg davnega leta 1448 prišel na idejo, da bi začel knjige tiskati, s čimer bi postale cenejše in tako dostopne večjemu številu znanja željnih ljudi, je človeštvu naredil velikansko uslugo. Prav njemu na čast se največja spletna knjižnica klasičnih del v elektronski obliki danes imenuje &#187;Projekt Gutenberg&#171;. Genialna zamisel o [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Ko je nemški graver Johannes Gutenberg davnega leta 1448 prišel na idejo, da bi začel knjige tiskati, s čimer bi postale cenejše in tako dostopne večjemu številu znanja željnih ljudi, je človeštvu naredil velikansko uslugo. <br /><span id="more-46"></span></p>
<p>Prav njemu na čast se največja spletna knjižnica klasičnih del v elektronski obliki danes imenuje &raquo;Projekt Gutenberg&laquo;. Genialna zamisel o javno dostopni knjižnici, ki se je leta 1971 porodila Američanu Michaelu Hartu, je že v kratkem času doživela nepričakovan razcvet. Danes so SPLETNE KNJIŽNICE IN E-KNJIGE vse bolj številne in prek njih postajajo najpomembnejša literarna dela dostopna zares vsakomur. V tem kratkem pregledu se namenoma ne bomo spuščali v tehnične podrobnosti, temveč zgolj v opis nekaterih najbolj obsežnih in najbolj raznolikih baz, iz katerih si lahko z vsega nekaj pritiski na tipkovnico računalnika brezplačno prenesemo največje mojstrovine izpod peresa najpomembnejših svetovnih mojstrov besede, ki smo si jih morda že dolgo želeli prebrati. </p>
<p>1. <a target="_blank" href="http://www.gutenberg.org/catalog/;%20promo.net/pg/">Projekt Gutenberg</a><br /> Iz povsem zasebne Hartove pobude se je na ameriški univerzi Illinois postopoma začel oblikovati arhiv zgodovinsko pomembnih in najbolj pogosto uporabljanih literarnih del. Od leta 2000, ko je upravljanje financ projekta prevzela univerza Carnegie Mellon, je Projekt Gutenberg organiziran kot neodvisen pravni subjekt in neprofitna korporacija s sedežem v Misisipiju. Slogan projekta je &raquo;uničiti pregrade neznanja in nepismenosti&laquo;, zato želijo njegovi oblikovalci z njim nadaljevati delo razširjanja splošne pismenosti in spoštovanja književne dediščine, ki so ga javne knjižnice začele v zgodnjem 20. stoletju. Ta iz dneva v dan bolj obsežen arhiv besedil v elektronski obliki za zdaj vsebuje približno 17 tisoč del. Večina jih je seveda v angleščini, vendar pa jih je vse več tudi v nemščini, francoščini, italijanščini, španščini, nizozemščini, finščini, kitajščini in v še 40 drugih jezikih. Projekt ima tudi veliko posnemovalcev (<a target="_blank" href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt_Gutenberg">sl.wikipedia.org/wiki/Projekt_Gutenberg</a>); tako so podobne arhive že ustanovili Avstralci, Japonci in Evropska unija, medtem ko Projekt Ben-Yehuda prinaša na internet hebrejska dela v javni lasti.</p>
<p>2. <a target="_blank" href="http://onlinebooks.library.upenn.edu/">On-line knjige</a><br /> To spletišče je s svojimi 25 tisoč literarnimi deli v elektronski obliki izvrstno izhodišče za dostop do literarnih zakladnic v različnih jezikih. Za njegovo urejanje skrbi računalniški strokovnjak John Mark Ockerbloom z univerze Pennsylvania, zasnoval pa ga je že leta 1993, ko je bil še študent na univerzi Carnegie Mellon. Kogar zanima, po kakšnih merilih izbira naslove za svojo elektronsko knjižnico, pa tudi to, kakšnim zahtevam glede avtorskih in drugih pravic se morajo podrejati tovrstne zbirke, lahko ustrezno razlago v zgoščeni obliki prebere na eni izmed začetnih strani tega spletišča. Iskanje po naslovih, avtorju ali jeziku je preprosto in hitro. Na primer do naslovov Shakespearovih del, ki jih je v tej zbirki kar 130, pridete v nekaj sekundah.</p>
<p> 3. <a target="_blank" href="http://www.ipl.org/">Spletna javna knjižnica</a><br /> Na univerzi Michigan so si svojo javno knjižnico, ki deluje že od pomladi 1995, zamislili nekoliko drugače: uporabnikom ne ponujajo knjig v elektronski obliki, temveč na svojem spletišču, kjer zbirajo predvsem koristne povezave na druga spletišča, skušajo povezati knjižničarje, knjižnice in vse v zvezi s knjižničarstvom. Z njihovo pomočjo se lahko bogate izkušnje klasičnega knjižničarstva prepletajo z možnostmi, ki jih ponuja internet kot osrednji svetovni medij. Tako je spletna javna knjižnica namenjena tudi vsem, ki se poklicno ukvarjajo s knjižničarstvom oziroma bibliotekarstvom. To je vsekakor eden najboljših naslovov, ki jih velja uvrstiti med &lt;I&gt;Priljubljene&lt;I&gt;.</p>
<p> 4. <a target="_blank" href="http://www.google.com/search?q=FREE+E-BOOKS&amp;hl=sl&amp;lr=&amp;client=firefox-a&amp;rls=org.mozilla:sl:official_s&amp;start=0&amp;sa=N">Iskalnik e-knjižnic</a><br /> Ker je nemogoče našteti vse spletne naslove, ki omogočajo dostop do e-knjig &#8212; pa naj gre za obliko, ki je primerna za tiskanje (html ali pdf) oziroma za prenos na disk domačega računalnika ali v pomnilnik dlančnika &#8211;, objavljamo kar naslov iskalnika, ki ponuja več kot 80 tisoč zadetkov. Ob tem le dobronamerno opozorilo: ko boste začeli brskati med to praktično nepregledno količino podatkov, sem in tja kdaj poglejte na uro! Kdor pa se že vnaprej boji, da ga bo preveč &raquo;potegnilo&laquo;, naj se raje zadovolji z neprimerno krajšim seznamom osrednjih e-knjižnic, ki je dostopen na <a target="_blank" href="http://www.booksforabuck.com/general/pubsources.html">naslovu</a>, ali celo zgolj s <a target="_blank" href="http://www.digitalbookindex.org/">kazalom</a>, ki vas bo po obvezni registraciji povezal s katerim koli izmed 117 tisoč naslovov.</p>
<p> 5. <a target="_blank" href="http://www.planetpdf.com/free_pdf_ebooks.asp?CurrentPage=1;%20classics.mit.edu/;%20etext.lib.virginia.edu/latin.html">Klasična dela</a><br /> Literarna dela klasikov, kot so Dickens, Tolstoj, Dostojevski, Austine, Twain in drugi, so bila, so in zagotovo bodo tudi v prihodnje med bolj iskanimi, saj njihovo poznavanje spada v temeljno izobrazbo vsakega intelektualca. Tega dejstva se dobro zavedajo zlasti založniki, ki kupcem občasno ponujajo bogato opremljene izdaje, ki praviloma dosegajo precej zasoljene cene. Internet je takšno stanje precej spremenil, saj omogoča hiter in preprost ter seveda brezplačen dostop do tovrstnih besedil kar z domačega računalnika. Na enem izmed najboljših spletišč na to temo je zbranih kar 441 del 59 različnih grških in rimskih (ter nekaj kitajskih in perzijskih) avtorjev, seveda v angleškem jeziku. Med njimi so Ezopove basni, dela Aristotela, Cicera, Herodota, Homerja, Platona, Tacita, Vergila itd. Precej klasičnih besedil v latinskem in hebrejskem jeziku je prosto dostopnih na <a target="_blank" href="http://etext.lib.virginia.edu/latin.html">naslovu</a>. Vsem tistim pa, ki bi se teh dveh jezikov še radi naučili, bo v precejšnjo pomoč vsebina spletišča <a target="_blank" href="http://www.textkit.com/">www.textkit.com/</a> .</p>
<p> 6. <a target="_blank" href="http://manybooks.net/categories/SCI">Strokovna literatura</a><br /> Najbrž nima smisla izgubljati besed, da je elektronskim knjigam s področja znanosti na spletu posvečenih kar precej spletišč. Na tukaj predstavljenem je poleg številnih drugih kategorij na voljo več ko 300 naslovov knjig s področja znanosti, med katerimi je večina takih, ki bi si jih želel imeti v svoji knjižnici vsakdo, ki ga zanimata tehnika in naravoslovje. Izbiramo lahko med 12 formati izpisa, kar je nasploh zelo uporabna stvar. Kopiranje poteka hitro in brez težav. To je brez dvoma zlata jama za e-literaturo. <br /> Za mlade ljubitelje znanosti so pripravili stran <a target="_blank" href="http://www.textkit.com/">www.ebookjungle.com/ebook_science.php</a>, ki je odlično izhodišče za nadaljnje iskanje sorodnih vsebin na internetu.</p>
<p> 7. <a target="_blank" href="http://www.blackmask.com/">Znanstvena fantastika</a><br /> Elektronske knjige, ki jih ponuja spletišče Black Mask, so sicer razdeljena na več zvrsti, vendar pa nekaj besed namenjamo le znanstveni fantastiki, ki je zastopana s 3674 deli. Zaradi lažjega iskanja so razdeljena v štiri skupine (19. stoletje, 20. stoletje, Cory Doctorow in H. G. Wells), tako da zlahka pridemo do denimo znamenitih knjig francoskega pisca in utemeljitelja tovrstne literature, Julesa Verna. Na seznamu jih je kar 29 in med njimi seveda vse uspešnice, ki so doživele prevode v vse glavne svetovne jezike. Ljubitelji znanstvene fantastike naj si vsekakor ogledajo še vsebino spletišča <a target="_blank" href="http://www.fictionwise.com/links.htm">www.fictionwise.com/links.htm</a>. </p>
<p> 8. <a target="_blank" href="http://www.magickeys.com/books/links.html">Pravljice</a><br /> Na internetu je poskrbljeno tudi za dostop do otroške literature. Na spletišču Magic keys je zbranih precej koristnih povezav, med katerimi velja posebej omeniti spletni naslov <a target="_blank" href="http://www.editec.net/">www.editec.net/</a>, kjer so pravljice razvrščene po starostnih skupinah. Gre za skenirane originalne knjige, kar je zaradi izvrstnih ilustracij, ki jih vsebujejo, še toliko bolj dobrodošlo. Različne koristne informacije o otroški in mladinski literaturi na spletu pa najdete na naslovu <a target="_blank" href="http://www.acs.ucalgary.ca/~dkbrown/index.html">www.acs.ucalgary.ca/~dkbrown/index.html</a>. </p>
<p> 9. <a target="_blank" href="http://www.ijs.si/lit/leposl.html">Slovenska besedila na internetu</a><br /> Po zaslugi Mirana Hladnika, ki že od leta 1995 ureja zbirko slovenskih leposlovnih besedil na internetu, je vsemu svetu omogočen brezplačen dostop tudi do vedno večjega števila literarnih del v našem jeziku. Od dramatikov je z &lt;I&gt;Županovo Micko&lt;I&gt; zastopan le Linhart, med pesniki je izbira pestrejša (Prešeren, Stritar, Gradnik, Gregorčič itd.), še bolje pa je s proznimi besedili, kjer so zastopani Trubar, Janez Svetokriški, Cankar, Tavčar, Voranc in tudi nekateri sodobnejši avtorji. Če vam v prihodnje v knjižnici nikakor ne bo uspelo dobiti Cankarjevega &lt;I&gt;Hlapca Jerneja&lt;I&gt;, ker bo nenehno izposojen, vaš nadebudni šolar pa ga bo nujno potreboval za domače branje, ga torej prenesite z interneta in natisnite!</p>
<p>10. Biblija <a target="_blank" href="http://www.biblija.net/biblija.cgi">1</a>, <a target="_blank" href="http://www.drustvo-svds.si/">2</a><br /> Začeli smo z Gutenbergom, ki je s tiskanjem svoje #Biblije# dokazal, da je mogoče knjige razmnoževati še kako drugače kot le z zamudnim in nenatančnim prepisovanjem. Tudi končujemo z Biblijo, in sicer kot knjigo, ki je prevedena v največ jezikov na svetu. Svetopisemska družba Slovenije na svojem pregledno urejenem spletišču ponuja popoln slovenski prevod Biblije z imenitnim iskalnikom. Zelo uporaben je še seznam spletnih povezav do nekaterih najpomembnejših svetopisemskih družb drugje po svetu, do številnih strani s svetopisemskimi besedili v tujih jezikih, srednjeveškimi besedili, študijskimi pripomočki itd.  </p>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>e-knjige</li><li>e knjige</li><li>knjiga na spletu</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/reference/spletne-knjiznice-in-e-knjige/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kako do vozniškega izpita</title>
		<link>http://www.spletarna.si/posel/kako-do-vozniskega-izpita/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/posel/kako-do-vozniskega-izpita/#comments</comments>
		<pubDate>Sat, 18 Mar 2006 08:24:46 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posel]]></category>
		<category><![CDATA[avtomobilizmuČisto]]></category>
		<category><![CDATA[cestnoprometnih]]></category>
		<category><![CDATA[iznajdljivosti]]></category>
		<category><![CDATA[izobraževanje]]></category>
		<category><![CDATA[najpomembnejše]]></category>
		<category><![CDATA[najšibkejših]]></category>
		<category><![CDATA[organizacijami]]></category>
		<category><![CDATA[parkiranjuparkiranje]]></category>
		<category><![CDATA[pričakovanjem]]></category>
		<category><![CDATA[računalniško]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna1.si/?p=64</guid>
		<description><![CDATA[Dejstvo je, da si dandanes že prav vsak lahko privošči svoj avto, v najslabšem primeru rabljen, na drugi strani pa je prav tako res, da vozniško dovoljenje ni več prestiž, temveč nuja. Tudi na tem področju je internet že dolgo tega prehitel časopise in razne oglasnike, kar zgovorno potrjuje tokratna spletarna, ki je namenjena vprašanjem [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Dejstvo je, da si dandanes že prav vsak lahko privošči svoj avto, v najslabšem primeru rabljen, na drugi strani pa je prav tako res, da vozniško dovoljenje ni več prestiž, temveč nuja. Tudi na tem področju je internet že dolgo tega prehitel časopise in razne oglasnike, kar zgovorno potrjuje tokratna spletarna, ki je namenjena vprašanjem oziroma odgovorom, KAKO DO VOZNIŠKEGA IZPITA, dodanih pa je tudi nekaj naslovov, ki vam bodo prišli prav, ko boste imeli vozniško dovoljenje in ključe avtomobila že v žepu.</p>
<p><span id="more-64"></span>
<p>1. <a target="_blank" href="http://www.mnz.gov.si/index.php?id=4534">Zgovorna statistika</a><br />  Ministrstvo za notranje zadeve na svojem spletišču redno objavlja vsak mesec sveže statistične podatke s področja prometa. Tako je mogoče hitro ugotoviti, da je bilo 28. februarja letos v Sloveniji registriranih skupaj 945 tisoč &lt;I&gt;osebnih&lt;I&gt; vozil (druga motorna vozila niso všteta), od katerih jih je bilo kar 10 tisoč prvič registriranih prav v februarju, istega dne pa je bilo veljavnih okrog 1,2 milijona vozniških dovoljenj. Iz tega se da (z nekaj umetniške svobode) sklepati, da ima vozniško dovoljenje in avtomobil vsak drugi Slovenec. A to še ni vse; v številnih avtošolah se veščin varnega upravljanja vozila uči množica novih kandidatov, ki bo vsak čas še povečala že tako komaj obvladljivo gnečo na naših cestah. </p>
<p>  2. Informacije na enem mestu <a target="_blank" href="http://www.avtosole.si/">1</a> ,<a target="_blank" href="http://www.avtosole.com/">2</a> <br />  To je brez dvoma najbolje organizirano slovensko spletišče, ki je namenjeno vsem, ki iščejo raznovrstne informacije o avtošolah in pridobitvi vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil. Mladi vozniki in vozniki začetniki bodo tu našli koristne nasvete za varnejši začetek svoje vozniške poti, poleg teh pa so na voljo še redno dopolnjevane novice iz sveta avtomobilizma, opisi prometnih nesreč in prometna svetovalnica, razna sporočila, koristne povezave itd. </p>
<p>3. <a target="_blank" href="http://www.tecajcpp.com/cpp/">Tečaj CPP</a><br />  Tudi spletne strani Društva za izobraževanje, osveščanje in oblikovanje ponujajo podobno vsebino, vendar pa vsebujejo tudi zelo uporaben virtualni priročnik cestnoprometnih predpisov (CPP) in prometne zakonodaje. Posamezni nasveti so zaradi boljše predstave opremljeni s preglednimi sličicami in simulacijami.</p>
<p>  4. <a target="_blank" href="http://www.vozniski-izpit.com/">On-line testi CPP</a><br />  Preizkus znanja CPP je prva ovira, ki jo mora premagati bodoči voznik. Čeprav so predpisi jasni in nedvoumni, so vprašanja, ki jih vsebujejo testi, včasih nekoliko zavita, zato marsikoga zmedejo. Da bi se izognili zadregi in navsezadnje seveda tudi nepotrebnim stroškom, je zelo pametno rešiti čim več tovrstnih testov, ki jih je na internetu kar precej. Portal z gornjim e-naslovom poleg on-line testov za kategorije A, B, C, E in H ter prvo pomoč ponuja še pet različic izpitnih relacij v Postojni in tri e-knjige. Člani foruma so deležni posebnih ugodnosti.<br />  Na naslovu &lt;I&gt;testne.cpp.pole.si/&lt;I&gt;, ki je povezan s spletiščem, podrobneje opisanim pod številko 2, lahko prek računalnika podoživite pravi izpit oziroma preverite svoje znanje CPP za kategorijo B. Prijavite se z geslom, ki ste ga dobili v avtošoli, za en preizkus pa boste odšteli približno toliko kot za kepico sladoleda. Uporabniško ime in geslo vam omogočata tri vstope. Prijavite se lahko tudi z mobilnim telefonom. Ob prijavi računalnik izbere 30 vprašanj, med katerimi se pomikate z gumboma &lt;I&gt;Naprej&lt;I&gt; in &lt;I&gt;Nazaj&lt;I&gt;. Ko rešite vsa vprašanja ali želite zaključiti test, izberete gumb &lt;I&gt;Izhod&lt;I&gt;, računalnik pa vam postreže z doseženim številom točk.</p>
<p>  5. <a target="_blank" href="http://www.avtosole.com/vozniki/index.php?nStran=vsebina&amp;id=57">Prva pomoč</a><br />Izpit iz prve pomoči kot del izpita za bodoče voznike motornih vozil se opravi pri organizaciji Rdečega križa ali pri drugi pooblaščeni organizaciji. Tečaj ni obvezen, nakup priročnika prav tako ne, vendar pa se je osnov vseeno treba nekako naučiti. Za prvo silo si lahko ogledate vsaj to spletišče s fotografijami, ki prikazujejo potek tečaja.</p>
<p>6. <a target="_blank" href="http://www.avto.net">Nakup vozila<br /></a>Z vozniškim izpitom si pravzaprav ne morete veliko pomagati, če nimate avtomobila. Ne glede na to, ali potrebujete novo ali rabljeno vozilo katere koli znamke, pa tudi dostavno, tovorno ali počitniško vozilo, prikolico ali motorno kolo oziroma kakršno koli opremo za vse našteto, si velja ogledati osrednji slovenski avtomobilski sejem na internetu. Pregleden iskalnik vas bo skozi množico nekaj tisoč oglasov hitro privedel do tistih, ki najbolj ustrezajo vašim zahtevam oziroma pričakovanjem. </p>
<p>7. <a target="_blank" href="http://www.spv-rs.si/">Vozimo pametno!</a><br />Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, ki kot samostojno telo deluje že od leta 1972, izvaja predvsem akcije in programe, namenjene prometni vzgoji otrok in mladostnikov, najšibkejših skupin udeležencev, ter akcije, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v prometu (prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, uporaba zaščitnih izdelkov, kot so čelade, otroški sedeži, varnostni pasovi).</p>
<p>8. <a target="_blank" href="http://www.amzs.si/">AMZS</a><br />Avto-moto zveze Slovenije gotovo ni treba posebej predstavljati, saj se med vsemi organizacijami, ki se pri nas ukvarjajo z varnostjo v prometu, ponaša z najdaljšim stažem. Njihova spletna stran je pregledno urejena in omogoča hiter dostop do želenih informacij. Med njimi tokrat omenjamo le tečaje varne vožnje, kjer vam inštruktorji poleg teoretičnih odgovorov tudi praktično pokažejo, kako reagirati v različnih situacijah z vašim vozilom. Da bi si lažje predstavljali potek teh tečajev, ki jih izvajajo na dveh sodobnih, računalniško opremljenih poligonih v sosednji Avstriji, si lahko ogledate kratek film.</p>
<p>9. <a target="_blank" href="http://www.parkirni-butci.tk/">O parkiranju</a><br />Parkiranje je šibka stran marsikaterega voznika oziroma voznice. Da ob tem nekaterim poleg znanja in iznajdljivosti hudo primanjkuje tudi srčne kulture, se lahko vsak dan prepričamo, če si ogledamo, kdo vse parkira denimo na prostorih za invalide pred trgovskimi središči. Nekaj tovrstnih primerov je &#8212; bolj v opomin kot v posmeh &#8212; zbranih na tem spletišču. Posebna rubrika je namenjena možem v modrem, ki tudi kdaj pa kdaj ne dajejo najboljšega zgleda navadnim smrtnikom &hellip;</p>
<p>10. <a target="_blank" href="http://www.najdi.si/nk/gettopic.jsp?topic=4cb%2F4cc%2F000%2Fb6f%2Fb73">Vse o avtomobilizmu</a><br />Čisto za konec predstavljamo še obširen seznam spletnih povezav o avtomobilih, dirkanju, klubih, motorjih ter revijah in časopisih, namenjenih uporabnikom in ljubiteljem jeklenih konjičkov.&nbsp;&nbsp;&nbsp;  </p>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>osmerosmerka gradbeništvo</li><li>cpp testi</li><li>online priročnika prva pomoč za voznike motornih vozil</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/posel/kako-do-vozniskega-izpita/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Križanke, anagrami in druge uganke</title>
		<link>http://www.spletarna.si/igre/krizanke-anagrami-in-druge-uganke/</link>
		<comments>http://www.spletarna.si/igre/krizanke-anagrami-in-druge-uganke/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 24 Feb 2006 10:04:48 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Igre]]></category>
		<category><![CDATA[anagramgenius]]></category>
		<category><![CDATA[izpolnjevanke]]></category>
		<category><![CDATA[križankakrižanke]]></category>
		<category><![CDATA[križankarskih]]></category>
		<category><![CDATA[križankposebnosti]]></category>
		<category><![CDATA[najrazličnejšimi]]></category>
		<category><![CDATA[računalniških]]></category>
		<category><![CDATA[slovarjipreprosta]]></category>
		<category><![CDATA[spletiščeverjetno]]></category>
		<category><![CDATA[starocekvenoslovenščina]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.spletarna1.si/?p=37</guid>
		<description><![CDATA[Ste med reševanjem kakšne težje nagradne križanke že kdaj naleteli na vprašanje v slogu &#187;ime levega brega desnega pritoka v spodnjem toku največje reke v mali Zgornji Volti&#171; ali pa &#187;prvi človek v malgaški mitologiji in na Madagaskarju&#171;? Vas je zgrabila sveta jeza in ste križanko zagnali v kot, ali pa ste začeli brskati za [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Ste med reševanjem kakšne težje nagradne križanke že kdaj naleteli na vprašanje v slogu &raquo;ime levega brega desnega pritoka v spodnjem toku največje reke v mali Zgornji Volti&laquo; ali pa &raquo;prvi človek v malgaški mitologiji in na Madagaskarju&laquo;? Vas je zgrabila sveta jeza in ste križanko zagnali v kot, ali pa ste začeli brskati za zahtevanim geslom po različnih podatkovnikih, priročnikih, leksikonih, enciklopedijah, atlasih, besednjakih in drugi tovrstni literaturi, s katero so navadno oboroženi pravi reševalci in seveda še toliko bolj sestavljalci križank? Tokratna spletarna je namenjena tako prvim kot drugim, saj splet ponuja precej najrazličnejših podatkov za vse, ki jim KRIŽANKE, ANAGRAMI IN DRUGE UGANKE pomenijo hobi oziroma lepo priložnost za krajšanje časa in urjenje možganov.</p>
<p><span id="more-37"></span></p>
<p>1. <a target="_blank" href="http://www.enigmatko.com/">Največje slovensko križankarsko spletišče</a><br />Verjetno niste vedeli, da je prvo križanko na svetu sestavil ameriški novinar in urednik angleškega rodu Arthur Wynne ter jo 21. decembra 1913 objavil v svojem časopisu <em>The New York World</em>. Tudi na naših tleh nismo veliko zaostajali, saj je bila prva križanka objavljena leta 1924 v 5. številki primorskega družinskega lista s podobami <em>Mladika</em>. Zasluge za to ima najvidnejši slovenski začetnik enigmatskega izrazoslovja, bogoslovec in takratni župnik v Zgoniku pri Trstu, Peter Butkovič, bolj znan po psevdonimu Domen. Poleg kratke zgodovine križank so obiskovalcem tega spletišča na voljo še številne druge informacije iz sveta križank, koristne povezave, forum, klub križankarjev, kratke predstavitve osrednjih slovenskih ugankarskih revij itd. Velika pomoč (če že ne kar potuha) so rešitve več kot sto križank, ki so bile v zadnjem času objavljene v slovenskih časopisih in revijah. Precej prostora je namenjenega tudi reklamiranju <em>Internetnega križankarsko-ugankarskega slovarja</em>, ki vsebuje čez 600 tisoč najbolj pogostih križankarskih gesel in besednih zvez ter približno 1,9 milijona različnih opisov, pojmov in drugih koristnih podatkov. Za neomejen dostop do te velikanske baze je potrebna registracija in plačilo simbolične uporabnine.</p>
<p>2. <a target="_blank" href="http://www.ugankar.net/">Ugankar on-line</a><br />Poleg rubrik in informacij, ki se ponekod precej pokrivajo s tistimi na prejšnjem spletišču, je največja vrednost tega spletnega naslova prvi <em>Slovenski on-line ugankarski slovar</em>, ki vam v nekaj sekundah postreže z geslom oziroma njegovim opisom. Bolj zagrizeni reševalci ali sestavljavci križank si lahko za domačo uporabo omislite najnovejšo, že 4. okensko različico slovenskega ugankarskega slovarja na zgoščenki, ki vsebuje skoraj 100.000 gesel. Bistvo slovarja je seveda obilica podatkov, ki jih lahko iščete po vseh tistih ključih, s katerimi sicer poteka reševanje ali sestavljanje križank in ugank. Poleg tega lahko gesla tudi dodajate, brišete ali popravljate.</p>
<p>3. <a target="_blank" href="http://www.hladnik.com/">Sestavljanje križank</a><br />Posebnosti naslednjega slovenskega ugankarskega spletišča sta (menda) največji <em>3-črkovni slovar</em> na internetu in nova različica programa <em>Urejevalnik križank</em>, ki si ga sestavljalci križank lahko brezplačno prekopirajo v svoj računalnik. Zelo dobrodošla so tudi temeljna pravila (besedne vrste, povprečna dolžina besed, mašila, &hellip;) in nekateri pojmi (osamljeno polje, neenotnost, slabe črke, &hellip;), ki jih morajo poznati in upoštevati sestavljalci križank. Nekaj stavkov je namenjenih še oblikam križank, drobnim ugankam in drugim ugankam v likih, kot so osmerosmerke, spirale, okviri, razne izpolnjevanke, številčnice, palindromni zavoji, serpentine itd. </p>
<p>4. <a target="_blank" href="http://www.krizanka.net/">SMS križanka</a><br />Križanke oziroma uganke za uporabnike in naročnike ponudnikov Mobitel, Debitel in Simobil so sicer poglavje zase, vendar pa je na tem spletišču v rubriki &raquo;Povezave&laquo; poleg nekaj v tokratni Spletarni opisanih spletnih povezav še nekaj takih, ki si jih prav tako velja ogledati. Zlasti vam bo v pomoč iskalnik <a target="_blank" href="http://www.raziskovalec.com/">Raziskovalec.com</a> oziroma seznam bližnjic do spletnih iskalnikov <a target="_blank" href="http://www.raziskovalec.org/">Raziskovalec.org</a>.</p>
<p>5. <a target="_blank" href="http://www.slovarji.com/imenik-slovarjov.html">Veččrkovni slovarji</a><br />Preprosta preglednica skriva precejšnjo množico slovenskih besed, dolgih od 3 do 17 črk (npr. starocekvenoslovenščina) in razvrščenih po abecedi. Posamezni besedi seveda sledi kratek opis. Na koncu je dodan še enako zasnovan seznam vseh mogočih božanstev, ki ne bo prišel prav samo ugankarjem, temveč še komu drugemu. </p>
<p>6. <a target="_blank" href="http://www.sigov.si/slovar.html">Slovarji</a><br />No, tole je gotovo zlata jama za prav vsakogar, pa če je kdaj reševal kakšno križanko ali ne. Vsak dan se namreč srečujemo z najrazličnejšimi izrazi v domačem ali tujih jezikih, za brskanje po slovarjih pa največkrat nimamo niti časa niti možnosti. Knjižnica več kot 500 slovarjev za kakih 70 jezikov vam bo močno olajšala iskanje. V njej med drugim lahko najdete Slovar slovenskega knjižnega jezika, prevajalni sistem (Presis) za samodejno prevajanje slovenskih besedil v angleščino in angleških v slovenščino, večjezično terminološko zbirko izrazov Evropske unije (Evroterm), pa Evrokorpus, glosar pravnih izrazov, pojasnila računalniških izrazov, pravopisna pravila, žargonske izraze itd. Da so bili zbiralci spletnih povezav zares temeljiti, dokazuje tudi seznam slovarjev kletvic v različnih jezikih &hellip; </p>
<p>7. <a target="_blank" href="http://nobelprize.org/index.html">Nobelovi nagrajenci</a> <br />Ker je ŽIT revija za poljudno znanost, smo iz množice spletnih naslovov, kjer ugankarji lahko najhitreje najdejo iskano besedo, izbrali tistega, s katerim ga res nismo mogli polomiti. Dobitniki Nobelovih nagrad se v zahtevnejših križankah namreč redno pojavljajo in prav tako redno delajo sive lase reševalcem. Odslej boste &#8212; seveda ob obisku zgornjega spletišča &#8212; do želenega podatka prišli v manj kot minuti, saj so dobitniki pregledno razvrščeni po posameznih področjih (fizika, kemija, medicina, književnost, mir in ekonomija) ter po času podelitve &#8212; od prvih, ki so jih prejeli leta 1901 do zadnjih, ki so jih v Stockholmu podelili 10. decembra lani.</p>
<p>8. <a target="_blank" href="http://www.crossword-puzzles.co.uk/">Ugankarstvo po svetu</a><br />Za na prvi pogled suhoparnim videzom tega spletišča, ki ga sestavljajo le skrbno izbrane najboljše spletne povezave, se skriva obilica gradiva in podatkov za ljubitelje ugankarstva, vključno z literaturo, programjem ter besednjaki in slovarji na spletu in zgoščenkah. Dodane so tudi spletne povezave na strani z ugankami v francoskem, nemškem in španskem ter še nekaterih drugih jezikih.</p>
<p>9. <a target="_blank" href="http://puzzlemaker.school.discovery.com/">Uganke za najmlajše</a><br />Čeprav je spletišče ameriško, bodo učitelji, vzgojitelji in starši njegovo vsebino lahko s pridom izkoristiti pri sestavljanju različnih ugank za najmlajše. Podana so pravila za sestavljanje, na voljo pa je tudi precej sličic, s katerimi je mogoče popestriti uganke. Vsi tisti nekoliko starejši, ki bi radi na zabavnejši način izboljšali ali vsaj preverili svoje znanje angleškega jezika, se lahko tega lotijo s pomočjo križank na spletni strani <a target="_blank" href="http://www.infoplease.com/xwords/">www.infoplease.com/xwords/</a>. Ker so razvrščene po tematiki (biografije, znanost, zabava, šport, svet itd.), ne bo težko izbrati najbolj primerne. Da vse skupaj ne bi bilo prezahtevno, je mogoče pravilnost vpisanih gesel sproti preverjati.</p>
<p>10. <a target="_blank" href="http://www.anagramgenius.com/">Zabavni anagrami</a><br />Na koncu si oglejmo še zelo bogato spletišče, ki je posvečeno izključno posebni vrsti črkovnih ugank &#8212; anagramom ali premet&aacute;nkam. Anagram (gr. ana &#8212; nazaj, graphein &#8212; pisati) nastane s premešanjem črk v besedi ali frazi tako, da dobimo drugo besedo ali frazo, ki ima nek pomen, npr. vrana &#8212; varan (tropski kuščar) &#8212; Anvar (el Sadat) &#8212; Varna (pristanišče v Bolgariji) &#8212; ravan. Vsebina je resda v angleščini, vendar tudi obiskovalci z nekoliko slabšim znanjem tega jezika ne bodo ostali prikrajšani za zabavo. Med drugim lahko preberete zares izvirne anagrame, kakršna sta, denimo, &raquo;An Islam bad one&laquo; ali &raquo;Old man in a base&laquo;, v katerih se skriva &#8212; Osama bin Laden.</p>
<h4>Iskalni pojmi:</h4><ul><li>osmerosmerka za otroke</li><li>osmerosmerka</li><li>otroška osmerosmerka</li><li>osmerosmerke za otroke</li><li>križanke</li><li>1924 duhovnik ki je sestavil križanko</li><li>osmerosmerka otroška</li><li>osmerosmerka v nemščini</li><li>osmerosmerke v angleščini</li><li>osmerosmerke za najmlajše</li></ul>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.spletarna.si/igre/krizanke-anagrami-in-druge-uganke/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

