Razvedrilo in olimpiada

Poletje je čas dopustov in razvedrila, zato tokrat obravnavamo spletišča z bolj lahkotno vsebino. Ogledali si bomo, kje se lahko na spletu igrate, kje se vsak dan nasmejete ob novih stripih, kje si lahko preberete kopico zabavnih dogodivščin in kako se lahko ob brskanju po spletu nasmejete bogati zakladnici humorja skupine Monty Python. Ker se septembra začne olimpiada v Sydneyju, smo za vas poiskali tudi nekaj spletišč, na katerih lahko izveste veliko o tem osrednjem športnem dogodku leta, o zgodovini olimpijskih iger in o olimpiadah na splošno. Tokrat so torej pred vami razvedrilne strani na temo RAZVEDRILO in OLIMPIADA.

1. Darwinove nagrade
Darwinove nagrade so, kot lahko sklepamo iz imena, povezane z evolucijo. Avtorji pravijo, da so nagrade posvečene osebam oziroma spominom na osebe, ki so prispevale k izboljšanju celotne zaloge genetskega materiala človeštva tako, da so iz njega na resnično neumen način odstranile svoj genetski material. Torej so odstranile obilico »neumnih« genov in tako izboljšale možnosti dolgoročnega obstoja naše vrste, za kar jim moramo biti hvaležni ter jih temu ustrezno počastiti. Ker »odstranitev genetskega materiala« v večini primerov pomeni smrt nosilca tega materiala, gre seveda za kombinacijo evolucije in črnega humorja.
Na omenjenem spletnem mestu so objavljeni opisi dogodivščin, ki so se največkrat končale tragično, skupna pa jim je neverjetna količina neumnosti njihovih glavnih akterjev. Nekatere zgodbe so nepotrjene in so verjetno samo govorice, toda kljub temu se lahko ob njih prav zabavamo in se čudimo neomejenosti človeške omejenosti.

2. Peanuts
Strip o prigodah skupinice otrok, prijateljev Charlieja Browna, in Snoopyja — najbolj kul psa na svetu — zabava bralce že petdeset let, njihove dogodivščine pa lahko sedaj prebiramo tudi na spletu. Na lepo oblikovanem spletišču si lahko vsak dan preberemo nov strip, ogledamo stare stripe ali pa se poučimo o zgodovini tega in drugih stripov avtorja Charlesa Schultza.

3. Dilbert
V nasprotju s Charliejem Brownom, ki opisuje svet, kakor ga doživljajo in spoznavajo otroci, je strip Dilbert umeščen v delovno okolje velikega podjetja in se ukvarja s pripetljaji, nevšečnostmi ter bolj ali manj smešnimi dogodivščinami, ki nas lahko doletijo na delovnem mestu. Pravijo, da je v vsaki šali zrno resnice, in ob nekaterih stripih iz te serije boste videli, da so zrna resnice tukaj včasih velika kot mlinski kamni. Marsikatero dogajanje v službi vam bo bolj jasno, morda pa vas bo potolažilo tudi dejstvo, da se s podobnimi težavami kot vi v službi srečujejo še mnogi. Če pa se vam bodo nekateri komentarji ali reakcije junakov stripa zdeli preveč cinični, se spomnite na misel Oscarja Wildea: Sposobnost jasno videti resnico so poimenovali ciničnost tisti, ki te sposobnosti nimajo.
Spletno mesto poleg vsak dan svežega stripa vsebuje tudi arhiv že objavljenih stripov, obilico dodatnega humorja in anekdot z delovnega mesta, po internetu pa lahko naročite tudi knjižne zbirke stripov avtorja Scotta Adamsa.

4. Monty Python
Legendarna skupina komikov Monty Python se je izoblikovala proti koncu 60. let v Veliki Britaniji. Zaslovela je predvsem s serijo Monty Python’s Flying Circus, ki so jo v letih 1969–1974 predvajali na BBC-ju. Kasneje so posneli tudi nekaj filmov (Life of Brian, Monty Python and the Holy Grail, The Meaning of Life, …), ki vsi prinašajo njihov značilni smisel za humor, nekateri pa so postali pravi kultni filmi. Eni jih obožujejo, drugim se zdijo neokusni, tretjim neumni, četrtim pa preprosto dolgočasni. Kakorkoli že; s tem, da so se postavili na splet, so dokazali, da so še vedno dejavni. Njihovo uradno spletno mesto je zasnovano v značilnem montypythonovskem slogu in vsebuje glavne podatke o članih skupine, še mnogo več informacij pa ponuja neuradno spletišče Stone-Dead, kjer so na voljo besedila večine njihovih skečev iz serije Monty Python’s Flying Circus, dialogi iz njihovih filmov in besedila njihovih pesmi. Za vse, ki si želite podoživeti njihov humor, je to spletišče verjetno najboljši vir informacij na spletu.

5. Zgube
Včasih je zanimivo brskati po spletnih predstavitvah posameznikov, vendar kmalu ugotovimo, da — če ne iščemo kakšne konkretne informacije –, le redko naletimo na res zanimivo predstavitev. Če si želite ogledati nekaj nenavadnih spletnih predstavitev, si oglejte spletišče www.losers.org, ki zbira povezave na spletne predstavitve »luzerjev« — po domače »zgub«. Povezave so tematsko organizirane v skupine (slab dizajn, čudaki, pari itd.), vsako predstavljeno spletišče pa je namesto z zvezdicami ocenjeno z enim do petimi L-ji (L kot Looser). Včasih je kar težko verjeti, kaj vse posamezniki postavijo na splet, še težje pa je ugotoviti, ali mislijo resno ali se le norčujejo. Vsekakor se ob predstavljenih spletnih straneh neznansko zabavamo, njihov ogled pa je tudi koristen, saj lahko na primerih spoznamo, česa na svojih spletnih straneh ni priporočljivo početi.

6. Igrice
Če se vam zahoče igric, je dobra izhodiščna točka Netscapeovo spletišče. Tam je namreč na voljo veliko število iger — od preprostih pasjans prek različnih besednih iger, ob katerih lahko izboljšate svoje znanje angleščine, pa do igranja šaha. Za bolj zahtevne so na voljo povezave do iger, kjer vaš nasprotnik ni računalnik, ampak pravi človeški soigralci. Tak primer je igra Quake. Praviloma morate za igranje igric v svojem brskalniku omogočiti uporabo jezika Java, za nekatere igre (npr. šah) pa se morate tudi registrirati.

7. Poletne olimpijske igre 2000
Od 1. do 15. septembra 2000 bodo v Sydneyju potekale poletne olimpijske igre. Veselje Avstralcev ob odločitvi Mednarodnega olimpijskega komiteja, da organizacijo letošnje olimpiade zaupajo njihovemu glavnemu mestu, je bilo veliko. Malo manj pa se olimpiade veselijo tisti, ki bodo morali ta čas preživeti v Sydneyu, saj bo takrat v mestu zaradi množice obiskovalcev vladalo skoraj izredno stanje. Zaradi pričakovane gneče in velikih prometnih zastojev kar precej Sydneyjčanov svoj letošnji dopust načrtuje prav v času olimpiade — in seveda daleč od svojega mesta. So pa zato imeli obilo zabave s komentiranjem raznih politično-gospodarskih škandalov, ki zadnje čase neogibno spremljajo vsako olimpiado.
Spletno mesto se seveda ne ukvarja s škandali, ampak s športom in organizacijo iger. Na njem lahko spremljamo pot olimpijskega ognja, ki tokrat vodi tudi čez eksotične tihomorske otoke. Ogledamo si lahko opise prizorišč športnih dogodkov in podroben urnik prireditev, predstavitev športov, športnikov in sodelujočih držav ter nekaj splošnih informacij o olimpijskih igrah. Predstavitve športov in športnikov so bile v času pisanja teh vrstic še v pripravi, vendar bodo do začetka olimpiade prav gotovo nared. Seveda ne manjka tudi predstavitev simpatičnih olimpijskih maskot in možnosti nakupa spominkov po spletu.

8. Mednarodni olimpijski komite
Glavno besedo pri organizaciji olimpijskih iger ima Mednarodni olimpijski komite in njegovo spletišče ponuja globalni pogled na olimpijske igre. Tu najdemo kazalce na strani mednarodnih športnih organizacij, na državne olimpijske komiteje in na zelo lepo oblikovane strani olimpijskega muzeja (ki je sicer v Švici). Tu je tudi navezava na spletišče OI v Sydneyju, opremljena z ličnim števcem, ki kaže, koliko dni je še do začetka olimpiade. Če pa vas zanima bolj oddaljena prihodnost, kliknite na kazalca za naslednje zimske OI leta 2002 v Salt Lake Cityju in na naslednjo poletno olimpiado leta 2004 v Atenah.

9. Leon Štukelj
K zbirki olimpijskih spletišč prav gotovo sodi tudi spletna stran našega najbolj znanega olimpionika Leona Štuklja. Olimpijsko slavo si je priboril že leta 1924, ko je na OI v Parizu osvojil zlato medaljo v mnogoboju in zlato medaljo na drogu. Ponovni vzpon je njegova popularnost doživela ob stoletnici olimpijskih iger moderne dobe, leta 1996 v Atlanti, kjer je na povabilo Mednarodnega olimpijskega komiteja sodeloval na slovesni otvoritvi. Spletno mesto, posvečeno Leonu Štuklju, se nahaja na straneh Slovenskega olimpijskega komiteja. Vsebuje njegovo biografijo, športne dosežke in nekaj fotografij. Prijetno in skromno, kakršen je bil tudi on sam.
Po ogledu Štukljeve strani si lahko ogledate še celotno prestavitev Slovenskega olimpijskega komiteja z vedno svežimi informacijami o udeležbi naših športnikov na prihajajoči olimpiadi.

10. Zgodovina olimpiad
Olimpijskim igram, kot jih poznamo danes, pravimo olimpijske igre »moderne dobe«. Olimpijske igre so se sicer začele že v stari Grčiji leta 776 pr. n. š. in so jih prirejali do leta 393 n. š., torej 1170 let. Če bodo toliko trajale tudi olimpijske igre moderne dobe, bodo na sporedu neprekinjeno do leta 3066! Na spletu je kar nekaj spletnih mest, posvečenih zgodovini olimpjskih iger. Izbrali smo spletno mesto časopisa Washington post, kjer je zgodovina olimpijskih iger še posebno lepo orisana.

Med pripravo poletne številke revije ŽIT smo izvedeli, da so na spletnem naslovu www.slowwwenia.com/uf/ začeli objavljati dnevni strip z naslovom »Uporabnikom prijazni«. Čeprav si več o tem stripu, ki v izvirniku pod  naslovom User Friendly izhaja v Kanadi, lahko preberete na naslovu http://www.slowwwenia.com/uf/kdoso.php , vseeno napišimo, da že od novembra 1997 vsak dan razveseljuje milijone uporabnikov interneta po vsem svetu. Čeprav bodo na slovenski spletni strani začeli objavljati stripe z začetkov njihovega nastajanja, so ti aktualni še danes, kar nesporno dokazuje njihovo kakovost in duhovitost avtorja Illiada.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *