| O fotografiji |
|
|
|
V tokratni spletarni predstavljamo nekaj spletišč O FOTOGRAFIJI. O njej smo v tej rubriki pred leti sicer že pisali (ŽIT 2002/9, str. 78), a ne smemo prezreti dejstva, da ima internetna vsebina precej kratek razpolovni čas, digitalna fotografija pa se razvija z neverjetno hitrostjo. V dobrih petih letih je internet, ki je že sam po sebi primeren medij za fotografsko umetnost, postal bolj interaktiven in s tem primernejši za objavljanje fotografij, digitalni fotoaparati pa so tako nesluteno napredovali, da si lahko danes privoščimo opremo, o kateri smo daljnega leta 2002 lahko le sanjali in jo zavidali poklicnim fotografom.
1. Zgodovina fotografije Začnimo z zgodovino. Predstavljena stran je idealna za vse, ki ne željo doktorirati iz zgodovine fotografije in se izgubljati v enciklopedičnih opisih in neskončnih podrobnostih, ampak bi se radi samo na hitro seznanili z razvojem fotografije. Stran namreč kratko in jedrnato našteje pomembne fotografske mejnike in glavne udeležence. 2. Ocene digitalnih kamer Pri nakupu digitalnega fotoaparata smo soočeni z nepregledno izbiro. Ponudba je velika in številni aparati se razlikujejo le v malenkostih. Ta je boljši za prgišče megapik (»megapikslov«), drugi ima malo večji zum, v resnici pa je zares pomembno morda čisto nekaj tretjega. Kaj pri fotoaparatu potrebujemo, se odločimo glede na to, s kakšno vrsto fotografije se želimo ukvarjati. (Ob tem le kratek namig: podatek o številu megapik je -- čeprav je na prospektih običajno napisan z največjimi številkami -- ena od manj pomembnih značilnosti). Ko torej približno vemo, kaj bi radi, nam bo močno koristil sprehod po spletišču <I>Digital Photography Review<I>, kjer najdemo dovolj informacij o praktično vseh digitalnih fotoaparatih. Poleg osnovne predstavitve fotoaparata so tu še tehnične značilnosti ter preizkusi in ocene tako aparatov kot dodatne opreme. Ne manjka niti forum z dragocenimi mnenji in praktičnimi izkušnjami uporabnikov. 3. Kateri fotoaparat naj kupim? Če ste se tudi vi pri prejšnjem spletišču vprašali: »In kaj je torej poleg števila megapik še pomembno?«, boste odgovor našli tu. Ob podrobnem prebiranju boste prišli do številnih koristnih spoznanj, morda celo do pravih razodetij. Vsekakor rešite test, ki vam na podlagi nekaj odgovorov pove, v katero kategorijo spadate in kateri fotoaparati so primerni za vas. Potem pa se lahko vrnete na prejšnje spletišče (<I>Ocene digitalnih kamer<I>) in s podrobnimi primerjavami izbor fotoaparatov zožujete, dokler ne najdete pravega. 4. Programi za obdelavo slik S katerim programom izboljšati oziroma obdelati slike? <I>Adobe Photoshop<I> je brez dvoma odličen program, ki pa so ga pripravljeni kupiti le redki ljubitelji fotografije. Zanje je zato primernejša izbira zmogljiv program <I>GIMP<I> (angl. Gnu Image Manipulation Program), s katerim se da narediti skoraj vse, je brezplačen in za nameček teče tako na Windowsih kot na Linuxu. Zaradi njegove drugačnosti se boste pri delu z njim na začetku najbrž nekoliko lovili, a kaj kmalu se ga boste navadili. Če nimate velikih in zahtevnih želja in bi radi izvedli samo osnovne popravke, uporabite program <I>Google Picassa<I> (ŽIT 2007/11, str. 78), ki pa je -- tako kot vse Googlove domislice -- spet nekoliko drugačen. 5. Kako obdelati slike? Prej ali slej (običajno prej) želimo posnete fotografije izboljšati. Najpogosteje želimo popraviti izrez, izravnavo (da bo obzorje z morskih slik vodoravno in gledalec ne bo imel občutka, da smo morje slikali s potapljajoče se barke), pa osvetlitev, ostrino itd. Toda naredimo lahko še veliko več in marsikdaj se nam niti ne sanja, kakšne možnosti so nam na voljo. Včasih pa vemo, kaj bi radi, a ne vemo, kako bi se stvari lotili. V vsakem primeru nam bo v veliko pomoč spletišče z množico napotkov, navodil, receptov in vsakovrstnih prispevkov o obdelavi slik. Tam se lahko naučimo najrazličnejših trikov -- od zmanjšanja šuma in še boljšega ostrenja prek odpravljanja popačenja zaradi leč ali perspektive do izdelave zanimivih učinkov in fotomontaž. Če na spletišču sledite povezavi <I>View all tutorials<I>, pa boste odkrili še obilico napotkov z drugih področij fotografije. 6. Objavljanje slik Slike, ki jih želite pokazati, je najbolje objaviti kar na spletu. Spletišč, ki to ponujajo, je veliko, in <I>flickr<I> je le eno izmed njih. Slike naložimo prek posebne strani na spletišču ali po elektronski pošti. Flickr omogoča organiziranje slik v albume in označevanje, slikam lahko določimo, kdo jih sme videti in kdo ne, pri urejanju potovalnega albuma pa lahko uporabimo možnost »geotagging« in slike postavimo na zemljevid. 7. Fotografski nasveti Na spletu mrgoli spletišč s fotografskimi nasveti. Pričujoče spletišče jih lepo uredi v tematske skupine in razvrsti po stopnjah zahtevnosti -- od začetniških do naprednih. Vsaka tema je obdelana v prispevku zmerne dolžine in podkrepljena z ustreznimi primeri. 8. Galerija mojstrov Poučno bi bilo vedeti, <I>kako<I> to delajo mojstri. Ker pa tega najverjetneje ne bomo nikdar izvedeli, lahko vsaj vidimo, <I>kaj<I> so naredili. V predstavljeni galeriji si lahko ogledamo njihove izdelke in upamo, da se bomo ob njih kaj naučili. Fotografije nekaj deset vrhunskih umetniških fotografov so tako lepo predstavljene in oblikovane, da nam bo, tudi če se nas nič ne prime, že sam sprehod po galeriji v užitek in sprostitev. 9. Slovenska e-fotografija Portal je izčrpen vir slovenskih informacij o digitalni fotografiji. Tu najdemo vse, kar potrebujemo: od obsežne ponudbe fotografske opreme prek prispevkov o tehniki fotografiranja in nasvetov za obdelavo fotografij do programov za obdelavo in urejanje. Veliko se lahko naučimo med ogledovanjem galerije slovenskih fotografov in prebiranjem bolj ali manj kritičnih komentarjev. 10. Kako zmagati na fotografskem tekmovanju? Glede na to, da smo v uvodu omenili večjo interaktivnost interneta, bomo spletarno zaključili z enim od bolj razširjenih pojavov koncepta Web 2.0 -- z blogom. Beseda »blog« je nastala iz »web log« (spletni dnevnik) -- in odtod tudi »spletnik« (kot okrajšava za »spletni dnevnik«). Iz spletnika samooklicanega fotokritika smo izbrali prispevek, v katerem je avtor (na podlagi izkušenj v vlogi člana žirije) zbral kopico koristnih nasvetov za vse, ki bi se tudi sami radi udeležili fotografskega tekmovanja. Prispevek bo prišel prav, ko boste mnenja, da so vaše fotografije dovolj dobre za tekmovanje, do takrat pa bo zanimivo in koristno prebrati tudi druge prispevke in odzive bralcev. |
| Naprej > |
|---|
| Prijava |
|---|