Enciklopedije in slovarji na spletu

V januarski spletarni smo si ogledali zanimiva spletna mesta v Sloveniji, ta mesec pa se odpravljamo v širni svet. Popotovanje po internetu je tehnično sicer malce zahtevnejše od potovanja »s prstom po zemljevidu«, toda bistvene razlike ni, kajti na raziskovanje se lahko podamo, ne da bi se premaknili iz svojega udobnega in toplega stanovanja.
Ena od odlik interneta je, da je postal velikansko skladišče znanja. Seveda ne smemo slepo zaupati vsemu, kar najdemo v spletu, zato si bomo tokrat ogledali večinoma bolj uveljavljena in »uradna« spletna mesta. Gradivo, ki nam je na teh mestih na voljo, lahko uspešno nadomesti domačo priročno knjižnico. Tokrat so torej na vrsti ENCIKLOPEDIJE IN SLOVARJI NA SPLETU.

1. Enciklopedija Britanika
Začnimo s kraljico enciklopedij — Enciklopedijo Britaniko. Prvo (papirno) izdajo je enciklopedija (enciklopedija = knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti; leksikon = knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti) doživela daljnega leta 1768 v Edinburghu na Škotskem. Leta 1974 je izšla 15 izdaja, ki je pomenila rezultat dela čez 4000 avtorjev iz več kot 100 držav. Samo njeno urejanje (brez tiskanja) je stalo nad 32.000.000 ameriških dolarjev, zato je takrat veljalo za največji zasebni založniški podvig v zgodovini. Še pred dobrim desetletjem je bilo moč enciklopedijo dobiti le kot zbirko 32 debelih knjig, katere skupna dolžina je šla v metre. Pojavitev in nato razcvet zgoščenk so pri enciklopediji v začetku 90. let pospremili z izdajo v elektronski obliki, v kakršni jo za 70 dolarjev lahko kupite tudi sedaj. Vendar pa je pritisk interneta v obliki vse več brezplačnih virov informacije prisilil enciklopediste, da so vsebino enciklopedije ponudili brezplačno — na spletu.
Ko vnesete geslo, vam enciklopedija vrne seznam kratkih sestavkov oziroma člankov, povezanih z geslom (ti so tudi del originalne enciklopedije), seznam spletnih mest, ki se nanašajo na geslo, seznam v revijah objavljenih člankov (te si lahko tudi ogledate) in še seznam knjig, ki so v zvezi z geslom. Poleg tega na spletnem mestu najdete tudi novice, zbirko več kot 125.000 spletnih naslovov za določene tematike (umetnost, knjige, poslovne informacije, izobraževanje, zabava, zdravje, zgodovina, filozofija, politika, religija, znanost …) — skratka pravo morje informacij.

2. Kako deluje?
Obdani smo z množico naprav, naše življenje je — posredno ali neposredno — odvisno od električnih motorjev, avtomobilov, pralnih strojev, računalnikov itd. Večino teh naprav le uporabljamo in ne vemo veliko o njihovem delovanju. Glede na to, da bralca revije <I>Življenje in tehnika<I> delovanje naprav gotovo zanima malo bolj kot povprečnega človeka, je zgornje spletno mesto kot naročeno, da si z njegovim prebiranjem potešite radovednost. Razlage obsegajo opis delovanja naprav, od hladilnika do raketnega motorja, poskrbljeno pa je tudi za zabavno plat: ljubitelji Vojne zvezd lahko preberejo, kako delujejo svetlobni meči …

3. Brezplačna spletna enciklopedija
Poudarjanje brezplačnosti v naslovu (Free Internet Encyclopedia) se mi zdi kar malo nenavadno, saj smo uporabniki interneta navajeni, da je na spletu v glavnem vse brezplačno. A konec koncev gre le za ime; pomembnejša je vsebina.
V tem primeru gre za enciklopedijo z informacijo, ki jo lahko najdemo na spletu. Vsebuje dva glavna oddelka. Prvi se imenuje MacroReference in vsebuje kazalce na posamezne večje tematike, FAQ-e, če so na voljo (če ne veste, kaj pomeni kratica FAQ, si njen pomen poiščite na spletnem mestu Computer Currents High-Tech Dictionary, opisanem v enem izmed naslednjih razdelkov), in kazalce na ustrezna območja drugega oddelka, imenovanega MicroReference. MicroReference vsebuje kratke kose informacije in kazalce na specifične teme, včasih skupaj z navodili, kako želeno temo najdemo znotraj oddelka MacroReference. Skratka: MicroReference je po abecedi urejen seznam povezav na ustrezno informacijo, medtem ko je MacroReference urejen po temah. Vse skupaj je zelo primerno za brskanje, saj tam lahko naletite tako na recepte za afriške jedi kot na razprave o obstoju boga.

4. Enciklopedija filozofije
V srednji šoli vsakdo povoha malo filozofije, vendar pa mu kasneje pri prebiranju kakšne knjige večkrat zmanjka filozofskega znanja. Tukaj nam lahko priskoči na pomoč spletna enciklopedija filozofije. Vsebuje življenjepise znanih filozofov in glavne ideje njihovih del, opisane kar se da razumljivo. Za splošen pregled je koristen priložen časovni potek, kjer si lahko bolje predočimo obdobja delovanja posameznih filozofov in filozofskih šol — od starih Grkov prek srednjega veka do moderne dobe. Vsebina je indeksirana tudi po posameznih filozofskih konceptih in vsebuje še peščico filozofskih besedil.

5. Webstrov slovar
Za vse, ki imate opravka z angleščino, je tole spletno mesto vredno zlata, saj je Webstrov slovar (slovar = knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene) skoraj tako legendaren kot prej omenjena Enciklopedija Britanika. Ob obisku spletnega mesta lahko takoj zahtevate razlago katere koli angleške besede, lahko pa se še malo pomudite pri drugih informacijah, ki so na voljo (npr. podatek, da je polno ime tega slovarja pravzaprav Merriam-Webstrov slovar). Poleg slovarja (angleško-angleški) vsebuje tudi besednjak ali tezaver (tezaver = slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane v določenem jeziku). Ta nam za želeno besedo poišče njene sinonime (sopomenke, soznačnice), antonime (besede z nasprotnim pomenom) in sorodne besede. Zelo koristno. Za tiste, ki bi slovar potrebovali tudi takrat, ko niso povezani v splet, je na voljo zgoščenka, ki jo seveda lahko naročite po spletu.

6. Computer Currents High-Tech Dictionary
Pred nakupom novega osebnega računalnika se ne moremo izogniti brskanju po cenikih, v katerih kar mrgoli kratic, ki so marsikomu uganka: ATX, AGP, … Tudi sicer imamo ob prebiranju računalniških revij včasih občutek, da nimamo pojma, kaj se v svetu dogaja, saj je videti, kot da vsak dan izumijo najmanj deset novih izrazov in kratic.
Computer Currents High-Tech Dictionary kratko in jedrnato pojasni večino kratic v zvezi računalniško tehnologijo. V njem poleg novejših najdemo še razlage starih, že dolgo uveljavljenih, ter tudi že skoraj pozabljenih kratic. Če ste se med opisom Brezplačne spletne enciklopedije vprašali, kaj pomeni kratica »FAQ«, jo lahko poiščete na tem spletnem mestu. Na vprašanje, kaj je »high-tech«, dobite odgovor, da se ta izraz »nanaša na najnovejši tehnološki razvoj«.

7. NetLingo: The Internet Language Dictionary
Podobno kot prejšnji je tudi ta spletni slovar osredotočen bolj na pojme v zvezi z internetom. Tako izvemo, kaj na internetu pomeni »spam«, pa »RTFM«, »IMHO«, kaj so »newsgroups« in podobno. Izvemo še, kaj pomenijo posamezni »smeškoti« (angl. smilies) — od najbolj preprostih, npr. (:-), pa do bolj zapletenih, na primer %*@:-(.

8. En pogled
Kot pove že samo ime, je treba v resnici pogledati samo enkrat. To je namreč spletno mesto, ki ima indeksiranih 2,989.470 besed iz 593 slovarjev. Za vneseno besedo iskalnik takoj pove, v katerih slovarjih je pojasnjena, obenem pa ponudi tudi ustrezne povezave. Pravi slovar slovarjev! Zelo zelo zelo praktično.

9. Spletni vodič za zdravnike
Iz naslova bi lahko sklepali, da je to spletno mesto namenjeno le zdravnikom, pa to ni res. Poleg množice koristnih informacij, ki jih verjetno res razumejo le zdravniki, se namreč tu nahaja tudi ogromno informacij za laike, ki jih zanima kaj več o konkretni bolezni. Tu so zbrane povezave na veliko paleto prispevkov od strokovnih do poljudnih. Poučimo se lahko o raznih nadlogah: od aken, astme, holesterola in migrene do čirov in povišanega krvnega tlaka. Članki pišejo o zgodovini bolezni, njihovih simptomih, načinih zdravljenja in preventivi. No, če imate zdravstvene težave, kljub vsemu obiščite zdravnika; opisano spletno mesto naj bo le za dopolnilo …

10. Otroški almanah
Spletno mesto, ki je izredno koristno pri izdelavi domačih ali seminarskih nalog. Vsebuje zgoščene in razumljivo napisane sestavke s področja znanosti, športa, zemljepisa, zgodovine itd. — med drugim tudi lepo prikazano zgodovino Slovenije od časov pred našim štetjem pa do leta 1997!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *