Kot že samo ime pove, ta sistem ukrepov zagovarja povečaje ponudbe. Spomnimo se, da povečanje agregatne ponudbe vodi do znižanja cen (zmanjšanja inflacije) in hkrati do povečanja BDP. Agregatno ponudbo je seveda mogoče povečati, če znižamo stroške podjetij. To je mogoče doseči z znižanjem vseh vrst davkov (na plače, na proizvodne dejavnike, davka na dobiček, kar stimulira investicije, itd.). povečane plače naj bi vzpodbudile večje delovne napore, nižji davki na dobiček pa investicijsko dejavnost podjetij. Vse skupaj bi premaknilo agregatno ponudbo na levo navzdol. Ekonomika ponudbe je jedro reganomike in tečerizma (t.j. Reaganove in Thatcherjeve ekonomske politike) v začetku osemdesetih let, ki pa nista dali obljubljenih rezultatov. Napaka naj bi bila predvsem v tem, da se država ob znižanju davkov ni odrekla svojemu trošenju. Takšna ekonomska politika je znana tudi kot konservativna in antisocialna, saj je zaradi nižjih davkov in s tem nižjih proračunskih sredstev močno oklestila vse vrste socialnih prejemnikov. Tudi tako naj bi vzpodbudila delovne napore, kar pa ji, kot že rečeno, ni najbolj uspelo.
Oglejte si še kako poteka laserski razrez.