Spletno poslovanje širi globalizacijo, tako marsikatero slovensko podjetje že dolgo ne posluje več zgolj znotraj meja naše države, temveč se usmerja tudi na druga tržišča – delovanje na dvo milijonskem trgu je namreč predvsem za visoko specializirana in k manjšim ciljnim skupina usmerjena podjetja pogosto nesmiselno, zato se morajo usmerjati na večje, evropsko tržišče.
Evropo kot enotni trg bi lahko primerjali z velikimi Združenimi državami Amerike, ki pa so za razliko od Evrope že od nastanka bolj povezane, torej je bolj povezan tudi trg.
Evropa pa je bila do združevanja znotraj Evropske unije in Evropskega združenja za prosto trgovino precej razdrobljena – in tako je bilo poslovanje s tujino, še zlasti v primeru, ko ni šlo za poslovanje med podjetji (B2B), temveč za poslovanje s končnimi potrošniki, precej zapleteno.
Danes so zaradi članstva v evropskih organizacijah vrata v druge države slovenskim podjetjem na srečo široko odprta.
Tako sodelovanje s tujimi podjetji kot lastnimi podružnicami po Evropi je enostavno, enako pa velja tudi za prodajo storitev in maloprodajo izdelkov tujim kupcem. Spletno poslovanje, s pomočjo katerega lahko tujci naročajo v izdelke tudi v naših podjetjih, je sodelovanje še olajšalo – kupci lahko preverijo in primerjajo cene, ter se tako odločijo za najbolj konkurenčno ponudbo, zaradi uporabe elektronskih plačilnih sredstev nimajo odvečnega birokratskega dela s plačili, direktna dostava paketov po EU pa omogoča, da pridejo kupljeni izdelki hitro do njih.
Vrata za prodajo so torej na široko odprta – zdaj je potrebno to le še doumeti in se naučiti razmišljati izven meja lastne države oziroma sprejeti izziv in zgrabiti priložnost, ki se ponuja.
