Tema tokratne spletarne je SPLETNA UMETNOST oziroma t. i. net.art. V nasprotju z virtualnimi galerijami to ni prenos že izdelanih umetnin (npr. slik, besedil, kipov) na splet. Pri net.artu je kot medij uporabljen kar sam splet, ki se s svojimi številnimi novimi tehnologijami kot izrazno sredstvo v mnogih pogledih močno razlikuje od drugih izraznih medijev. Ker umetniških izdelkov nima smisla preveč podrobno opisovati, ampak jih mora videti in doživeti vsakdo sam, smo za tokratno spletarno pripravili malo daljši uvod, ki mu sledijo krajši opisi 15 spletišč, na katerih lahko net.art izkusite sami. ——————– Splet je bil sprva zasnovan kot predstavitveno orodje, saj je s hipertekstno zasnovo omogočil fleksibilnejši prikaz gradiva, kot ga omogoča statični in linearni tiskani medij. Kmalu pa so posamezniki začeli splet uporabljati tudi kot umetniško izrazno sredstvo. Najosnovnejši in najpogostejši primer izražanja so številne predstavitvene spletne strani posameznikov, na katerih avtorji hote ali nehote izražajo svojo osebnost, svoj pogled na svet itd. Mnogi pa so na splet začeli postavljati kompleksne umetniške postavitve; ko so le-te začele doživljati prve odzive kritikov, je zaživela nova umetnostna smer: spletna umetnost ali net.art. Splet kot medij ima precej dobrih lastnosti, ki mu dajejo nekatere prednosti pred drugimi mediji. Ena teh je že dejstvo, da za predstavitev svojega dela ne potrebujete veliko denarja. Ni vam treba organizirati razstave in ni vam treba iskati založnika za izdajo knjige ali plošče; dovolj je le, da svoj izdelek postavite na splet in takoj je na ogled vsemu svetu. Za avtorje je to izredna prednost, na boljšem pa smo tudi porabniki spletne umetnosti, saj nam ni treba v muzej, galerijo ali kino, ni nam treba kupiti plošče, knjige, filma ali slike; dovolj je le priključiti se na splet — in umetnine pridejo k nam. Dodatna značilnost spleta je njegova dinamičnost: izdelek ima lahko svoje življenje in se razvija. Prav spremenljivost je torej še ena izmed dimenzij izražanja, ki jo avtorji s pridom izkoriščajo. Klasična merila, po katerih ocenjujemo »običajne« spletne strani, pri spletni umetnosti seveda ne veljajo več. Pri običajnih spletnih straneh cenimo urejenost, preglednost in preprostost dostopa do predstavljene informacije, pri net.artu pa so te stvari pravzaprav zelo nedoločene. Cenimo predvsem izdelke, ki jim uspe posredovati nam nekaj več kot le suhoparno informacijo –, ki so skratka umetniški izdelki. Ker avtorji net.arta velikokrat raziskujejo ekstremne možnosti uporabe spletnih tehnologij in brskalnikov, se ne razburjajte, če bodo ogledovani izdelki počeli nenavadne reči z vašim brskalnikom, ga sesuli, ali pa vam podri kar operacijski sistem. Še manj se razburjajte, če kakega spletišča ne boste razumeli oziroma boste ob njegovem ogledovanju podoživljali neprijetne trenutke iz svojih šolskih dni, ko vam je v glavi zavladal vakuum ob učiteljičinem vprašanju: »Kaj je želel umetnik s tem povedati?«
1. The Syndicate The Syndicate je eden izmed pomembnih forumov, ki so soustvarjali kiberkulturo. Vsebuje novice, napovedi zanimivih dogodkov (npr. razstav), teoretske prispevke, seznam relevantnih ustanov, če želite biti redno obveščeni o net.art dogodkih, pa se lahko naročite tudi na mailing listo.
2. Korenika Še eden izmed pomembnih forumov, ki so soustvarjali kiberkulturo; vsebuje kibernovice, razprave in zanimive prispevke (naslov enega izmed njih je »Intervjuvaj samega sebe«).
3. Tekmovanje v spletni umetnosti Na tem naslovu se nahaja uradna stran tekmovanja v spletni umetnosti. Če ste umetnik, se lahko prijavite, za vse druge pa je naslov zanimiv zato, ker vsebuje povezave na doslej prijavljene in nagrajene izdelke.
4. Guggenheim Svetovno znani muzej Guggenheim se je resno lotil tudi spletne umetnosti, saj je vanjo vložil kar 1.000.000 US$. Četrtino tega zneska so namenili izdelku »Brandon”, ki si ga lahko ogledate na naslovu. Seveda sama postavitev ne stane četrt milijona dolarjev, ampak kvečjemu nekaj tisočakov, preostali denar pa je bil verjetno porabljen za promocijo. Da je spletna umetnost »in«, poleg omenjenega milijonskega zneska potrjuje tudi dejstvo, da so se pri Guggenheimu odločili postaviti svoj muzej v kiberprostor. Za ta projekt so najeli skupino arhitektov, ki bodo raziskovali izrazne možnosti virtualne arhitekture.
5. Muzej modernih umetnosti San Francisco Zbirka spletne umetnosti se nahaja na oddelku »E*space«, zanimivo predavanje direktorja muzeja, Davida Rossa, pa lahko preberemo na naslovu.
6. Eyebeam Forum Eyebeam poleg razprave o spletni umetnosti ponuja deset zelo informativnih esejev, ki se nahajajo za povezavami CLOSING SUMMARY 1–10.
7. Zabavne smeti Pri Funny Garbage pravijo, da so oblikovalska hiša, med katere naročniki so tako znamenita imena, kot so The Cartoon Network, Nike in Compaq. Umetniška direktorja sta svojo kariero začela z risanjem grafitov na newyorški podzemni železnici, sedaj pa s posebno tehniko poskušata pričarati grafitarsko vzdušje tudi na spletu.
8. Jodi Za imenom Jodi se skrivata dva Nizozemca, ki sta prava legenda net.arta. Njune strani so razgibane, ves čas se nekaj spreminja in nikoli ne (z)manjka presenečenj.
9. Superslabo To zanimivo spletišče nam postreže z raznolikimi podstranmi: od nedolžnih, simpatičnih in s tehničnega vidika zanimivih geometrijskih likov do tehnično popolnoma nezahtevnih, a zato bolj provokativnih vsebin, ki ilustrirajo npr. obnašanje ZDA do potencialnih imigrantov. Tudi te strani se ves čas spreminjajo.
10. etoy Etoy je švicarska umetniška skupina, ki jo zaradi provokativne vsebine njenih strani menda ves čas tožijo razne multinacionalke.
11. Dežele onkraj Na tem naslovu si lahko ogledate veliko zanimivih stvaritev, sestavljenih iz preprostih elementov računalniškega uporabniškega vmesnika (gumbov, oken, vnosnih polj …), ki jih uporabljamo vsak dan in ob tem niti ne slutimo, kako uporabni so za umetniško izražanje …
12. Spletni multipraktik Avtor Mark Napier je prejel drugo nagrado Ars Prix Electronica LINZ za multipraktik za sekljanje spletnih strani.
13. Kimototimora Kimototimora je prvi slovenski net.zin ali spletna revija. Poleg lepega števila besedil o spletni umetnosti se redno obnavlja z informacijami o tekočem dogajanju na spletu. Zanimivo je bilo na primer brati novico o spletem napadu na Ameriko, ki so ga izvedli Kitajski hekerji po pristanku ameriškega vojaškega letala na Kitajskem. Tu med drugim najdemo tudi novelo »Noč, ko sva uničila Kromo« avtorja Williama Gibsona, ki velja za enega utemeljiteljev cyberpunka — podžanra znanstvene fantastike, ki se ukvarja s kiberkulturo. Kimototimora je zelo zanimivo spletišče z obilico ažurnih informacij. Na žalost precej povezav znotraj spletišča ne deluje, zato se nam večkrat zgodi, da zagledamo obetaven naslov, ob kliku na povezavo pa se iskani sestavek ne prikaže.
14. splet.net in grafika.splet.net Splet.net je slovensko spletišče, ki je svoj prostor dalo na razpolago tudi spletni umetnosti. Tako je prva večja razstava računalniške umetnosti pri nas, ki se je sicer dogajala v Mestni galeriji Ljubljana oktobra in novembra 1999, dobila svojo spletno predstavitev na grafika.splet.net. Tu lahko spoznamo slovenske spletne umetnike, si ogledamo nekaj njihovih izdelkov in na naslovu <I>grafika.splet.net/infos2000<I> preberemo razpis za nov natečaj spletne umetnosti.
15. Teo Spiller (1 , 2) Slovenska net.art scena je zelo aktivna, slovenski spletni umetniki pa so (sodeč po informacijah s spleta) znani in priznani tudi v svetovnem merilu, kar je še en dokaz, da za splet ni geografskih ovir. Eden izmed dejavnejših slovenskih net.artistov je Teo Spiller, ki svoje delo predstavlja na dveh naslovih. Na prvem morate za ogled njegovih projektov ustreliti v glavo <I>virtualna galerija<I>, obilo zanimivega materiala pa se nahaja tudi na drugem naslovu. (Ob tej priložnosti se Teu najlepše zahvaljujem za informacije, ki so mi pomagale pri pripravljanju tega prispevka.)
