»GLASBA je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija,« je dejal Ludwig van Beethoven, ki v družbi mnogih drugih skladateljev nastopa tudi v tokratni Spletarni. Pogledov na glasbo in zornih kotov, iz katerih jo je mogoče obravnavati, je veliko. Nekaterim pomeni zgolj sprostitev, drugim življenjsko delo, kakemu fiziku pa pomeni niz sozvočij in tonov, vrednih podrobnejše raziskave. Dojemanje glasbe se ne razlikuje le od človeka do človeka, ampak se spreminja s časom in kulturo. Zavrtite si najljubšo melodijo in se prepustite glasbenim, pa tudi drugim mojstrom, ki so svet glasbe prenesli na internet.
1. Osnove glasbe Spletišče je namenjeno tistim poslušalcem, ki glasbo spremljajo bolj mimogrede, pa tudi resnim študentom glasbe. Razširitev serije o klasični glasbi (tja vodijo številne povezave) ob mnogih odlomkih koncertov, simfonij in arij predstavlja glasbo in skladatelje različnih dob; med slednjimi si je s posebnim opisom zagotovil svoje mesto tudi Anonymous. Slovarček vam bo pojasnil, kaj je »jia hua«. Če verjamete, da se otroci ob klasični glasbi razvijejo v inteligentna, notranje bogata bitja, sledite vodniku z zanimivim naslovom »Zgradite otrokove možgane«.
2. O izvoru glasbe Glasba človeka spremlja že iz pradavnine, ko je dojel in občutil opojno moč tonov in šumov ter zlasti moč ritma. Iz takšnega uvoda avtorji sestavka — ki kljub temu da terja poznavanje glasbene teorije, ni opremljen s povezavami –, izpeljejo razvoj glasbe do grških in rimskih časov, vključno s Homerjevim in Platonovim videnjem glasbe. Zlasti zanimiv je opis izdelave inštrumentov v časih, ko še ni bilo umetnih snovi in visoko razvite tehnologije.
3. Skladatelji John Adams je prvi, Eric Zeisl je zadnji, vmes pa je kar 163 vnosov (in malce manj skladateljev, ker jih nekateri zaslužijo več). Skladanje glasbe je, kljub temu da ne zahteva fizične moči, v veliki meri moška domena, kar potrjuje majhno število skladateljic na tem seznamu. Ker gre za nekakšen portal, ki širi svoje tipalke po vsem internetu, je predstavitev skladatelja odvisna od posameznega izvornega spletišča. Poleg »klasičnih« klasikov na seznamu najdemo tudi mojstre drugih zvrsti, kot sta denimo Andrew Lloyd Webber in Astor Piazzola, dodatek pa prinaša sezname (na primer Sovjetski skladatelji), obletnice, slovar ter skladateljsko časovno os.
4. O zvoku malo drugače Intervju z muzikologinjo dr. Miro Omerzel, ki se ukvarja z zgodovino in razvojem ljudskih glasbil ter slovenskim in svetovnim izročilom, je objavljen v reviji, ob kateri se strogo znanstvenim umom rade dvigajo obrvi. A tudi tisti, ki vam ni mar za transcendenco zavesti in zvoka, boste v razglabljanju o zvokih in glasbi našli marsikaj zanimivega. Poleg kratke predstavitve bogate zbirke inštrumentov z vsega sveta in razdelka o koristni uporabi zvoka so tu teme, o katerih ne razmišljamo zelo pogosto. Kako zvoke dojemajo živali, sploh tiste, ki imajo boljši sluh kot človek? Kaj je notranji zvok? Imajo tudi rastline svoj zvok? Je sluh pomembnejši od vida?
5. Zdravilna moč glasbe Zgodba se začne pri prezgodaj rojenih otrocih v inkubatorjih, bolnikih, ki trpijo za alzheimerjevo boleznijo, ter harfistki. Zelo doživeto opiše, kako glasba pomirja, tolaži, lajša bolečine in zdravi. Nadaljuje se pri manj skrajnih, a prav tako nevarnih situacijah, ki v naše življenje prinašajo stres. Njegove škodljive učinke lahko uspešno izničimo z glasbo. Znanost o tem molči (čeprav ima glasba merljive učinke na telo), a po besedah avtorice pri zdravljenju ne gre za znanost, ampak za ljudi. Če želite poskrbeti zase in za svoje počutje, vsekakor preberite, s kakšno glasbo si lahko pomagate.
6. Definicije glasbenih pojmov Kot se za enciklopedijo spodobi, spletišče že takoj na začetku postreže z definicijami (pojem glasbe ima več razlag in celo več skupin definicij) in pojasni, kaj imata skupnega muza in muzika. Iz njih lahko razberete razliko med toni in zveni ter se podrobneje poučite o tem, kaj je pok in kaj šum. Sledijo razlage harmonij, akustike, muzikologije, absolutnega posluha, notnega zapisa in kar je še glasbenih pojmov. Tu smo tudi našli navedek iz uvoda, v obilici seznamov pa smo si ogledali glasbenike na bankovcih, zvrsti sodobne popularne glasbe (od acid jazza do twee popa, med katerimi sta tudi jodlanje in sibirski samomorilski post punk; če želite podrobnejši opis, sledite modrim povezavam, rdečim pa, če želite opis dodati sami) ter glasbene vsebine.
7. Fizikalna podlaga glasbe Spletišče glasbo predstavi v grafih in enačbah. Pojmi, kot so prenašanje zvoka, stoječe valovanje, interferenca, decibeli, periodično gibanje, resonanca in še cela vrsta drugih, so med seboj tesno povezani, zato so predstavljeni s pomočjo drevesaste strukture, po kateri lahko plezate navzgor in navzdol ter križemkražem. Če se denimo osredotočite na glasbene lestvice, morate vedeti, za kaj je občutljivo uho, kateri glasbeni intervali so skladno zveneli skoraj vsem kulturam skozi vso zgodovino ter kako te univerzalne intervale uporabiti za gradnjo lestvic.
8. Inštrumenti Inštrumenti so na tem spletišču urejeni po abecedi; ker je stran angleška, torej začenja s harmoniko (angl. accordion). Posamezne vnose spremlja kratek opis, kar omogoča, da tudi brez klikanja izveste marsikaj zanimivega. Nekateri opisi (zlasti starejših inštrumentov) so skromnejši, drugi omenjajo le izumitelja, v splošnem pa s pomočjo povezav omogočajo nadaljnje nabiranje znanja o drugih imenih inštrumenta, njegovi uporabi, izdelavi, zgodovini in o tem, kako proizvaja ton. Povezave vodijo še na vsebine o metronomu, avtorskih pravicah, zgodovini snemanja zvoka, gramofonu in džuboksu.
9. Zgodovina glasbe Za začetek samo odprite prvo stran spletišča in pustite, da se zvrstijo različni citati o glasbi. Nato se lahko lotite raziskovanja: bogata zgodovina glasbe je v obvladljive enote razdeljena tako, da se deli naprej na dobe (srednji vek, renesansa, barok, klasična glasba, romantika), znotraj teh pa še na vokalni, inštrumentalni in skladateljski del. Izjema je le glasba 20. stoletja, ki obravnava trende in tehnike. Glasbeni pojmi, ki se pojavljajo v opisih in življenjepisih, kot so madrigal, motet, polifonija in podobno, so pojasnjeni posebej.
10. Muzej Prva stran spletišča se na prvi pogled zdi nekoliko kaotična, saj se njena živopisana vsebina nenehno spreminja. Zatečete se lahko k meniju, ki ponuja zbirke, razstave, zgodovino muzeja in članke. Čez rob strani podobno kot napisi pri filmu tečejo nazivi razstavnih predmetov, ki jih lahko kliknete in si jih najprej ogledate (navsezadnje je to muzej), nato pa izveste še kaj več. Tu je vsega po malem, od življenja in dela Woodyja Guthrija do tega, kako je kitara upodobljena v drugih umetnostih. Stran ponuja tudi dostop do spletišča z več kot 600.000 pesmimi in kakimi 350 glasbenimi kanali.
