Zdi se, da so bili RAČUNALNIKI še najbolj obvladljivi v času, ko so se pojavili okenski vmesniki, programi in operacijski sistemi pa še niso bili tako silno zapleteni in številni. Tudi hiter napredek tehnologije pogosto povzroča več preglavic kot zadovoljstva. Že ob nakupu nas zasujejo ram-i, prm-ji, hdd-ji, cpu-ji, kbps-ji in še cel kup številk. A osnove delovanja, komponente in metode obdelave podatkov se od začetkov računalništva niso bistveno spremenili. Spoznajte jih kar izza računalnika in se s pomočjo interneta podajte v svet ničel in enic, strojne opreme, komunikacije z računalnikom, izrazoslovja ter zabavnih plati dela z računalniki.
1. Kako deluje računalnik
Dragi računalniški neuki! Strokovnjaki z otrdelimi podplati vam obljubljajo pomoč na vaši že pošteno shojeni trnovi poti. Pripravili so namreč kratek, a poučen sestavek, v katerem strašni stroj, ki pravzaprav ne počne drugega, kot da se igra z ničlami in enicami, primerjajo z veliko tovarno kock lego. Ta ima svoje birokratsko središče (matično ploščo), delavce (procesor), skladišče (disk) in še vse druge nujno potrebne komponente. Tistim, ki se računalnikov bojite, bo zabaven ton sestavka ublažil morebitne napade panike.
2. Strojna oprema
Stvari, kot so I/O, ISA in vodilo PCI, so na prvi pogled marsikomu popolnoma nedoumljive. Da v resnici niso takšne, se lahko prepričate na tem spletišču, ki na pregleden in razumljiv način podaja razlage različnih delov računalnika ter spremljevalnih pojmov, kot so združljivost, gonilniki, vmesniki in podobno. Pustite se voditi vsebini, razdeljeni v poglavja, ali pa raziskujte po okoli 150 temah. Spletišče je primerno zlasti za tiste, ki računalnik šele kupujete, saj se boste seznanili z vsemi potrebnimi kraticami in številkami.
3. Komunikacija z računalnikom
Računalnike zmerjamo, obenem pa od njih pričakujemo razumevanje in pomoč. Prav zato, ker računalniki niso ljudje, moramo z njimi komunicirati drugače. Kako torej računalniku dopovedati, kaj od njega želimo? Kakšna programska oprema bi bila potrebna, da bi nas računalnik bolje razumel? Avtor sestavka se ob teh vprašanjih dotakne različnih vmesnikov in čarovnikov, ki se bistva problema očitno ne lotevajo, opozarja na izgubljanje znanja in ozke komunikacijske kanale ter ponuja nekaj idej za rešitve, ki so še nedavno zvenele kot znanstvena fantastika.
4. Webopedia
Na prvi strani izvemo, da smo se znašli na »edinem on-line slovarju in iskalniku definicij s področja računalništva in interneta«. Za izrazi je mogoče brskati s pomočjo iskalnika, iskane definicije pa lahko prikličete tudi s pomočjo seznama izrazov z različnih področij, kot so grafika, komunikacije, podatki, strojna oprema, večpredstavnost in mreže. Nekateri vnosi so strogo omejeni na definicijo, druge spremlja podrobnejša razlaga, ob vseh pa se prikažejo še povezave na ustrezna (pod)področja.
5. Računalniški pojmi
Tudi na tem spletišču lahko poiščete razlage računalniških pojmov, ki pa so ob suhoparnih opisih začinjene še s humorno platjo uporabe računalnikov ter malce prirejenimi razlagami kratic in okrajšav (RAM lahko denimo pomeni tudi Rarely Adequate Memory). Pojasnjuje tudi računalniški žargon, ki je pogosto rezultat zabavnih besednih iger (v angleščini). Povezave v besedilu in ob njem omogočajo nadaljnje raziskovanje.
6. Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar
Poleg pomena različnih izrazov pogosto potrebujemo tudi njihove slovenske prevode, čeprav se slovensko računalniško izrazoslovje nekako noče prijeti (morda zato, ker je morala slovenščina za te pojme vpeljati nove besede, medtem ko angleščina z izjemo besede »software« uporablja že prej obstoječe termine). Preprosto iskanje omogoča vnos izraza in smeri prevoda, med rezultati pa je navedena tudi drugosklonska oblika, kratice so razvezane oziroma pojasnjene, pomoč je na voljo tudi pri izgovarjavi. Ob tem so podani še sorodni izrazi tistemu, ki ga najdete, pobrskate pa lahko tudi po naključnih izrazih, novih izrazih in izrazih dneva ter povezavah na druge slovarje. Sami lahko prispevate mnenje ali razlago, se udeležite razprav v forumu ali postavite vprašanje strokovnjaku.
7. Kaj je informacijska tehnologija
Vprašanje je videti preprosto, a včasih zmede tudi največje strokovnjake. Zato ni presenetljivo, da definicija ni ena sama. Slab ducat razlag tega pojma je zbranih na spletišču, ki si jih je sposodilo z najrazličnejših virov. Te je mogoče obiskati in si ogledati še druge zanimivosti iz sveta računalništva in druge tehnologije.
8. Osnove UNIX-a in interneta
Seznam poglavij bo najbolje podal vsebino podrobno in pregledno razloženih elementov operacijskih sistemov, strojne opreme in interneta. Po opisu temeljne anatomije računalnika vam bodo odgovorili na naslednja vprašanja: Kaj se zgodi, ko računalnik vključimo? Kaj se zgodi, ko se prijavimo v sistem? Kaj se zgodi, ko iz ukazne lupine poženemo program? Kako delujejo enote in prekinitve? Kako zmore računalnik opravljati več stvari hkrati? Kako preprečimo, da bi procesi drug drugemu hodili v zelje? Kako shranjuje računalnik podatke v pomnilniku? Kako so shranjeni podatki na disku? Kako delujejo programski jeziki? Kako deluje internet?
9. Formati datotek
Po trditvah avtorjev tega spletišča naj bi bili tu zbrani vsi formati datotek na svetu. Koliko bi jih povprečen uporabnik računalnika naštel na pamet? Poleg doc in jpg morda še kakih deset, a je samo tistih, ki se začno na črko a (tako je, po seznamu je mogoče iskati po abecedi) čez dvesto! V večini primerov izraz, iz katerega kratica izhaja, pojasnjuje vrsto in namen datoteke, nekatere vnose pa spremlja podrobnejša definicija formata oziroma dodatne informacije.
10. Računalniške kratice in okrajšave
Računalništvo poleg imen formatov spremlja še kup drugih kratic in okrajšav. Po spletišču, ki sicer izpiše več kot tisoč vnosov, se lahko sprehajate tudi s pomočjo skakajočega menijčka oziroma abecede, prikazane po posamezni črki, ali pa uporabite iskalnik. Ob vnosih, katerih polno ime ni dovolj opisno, so še kratke razlage, včasih celo odvečne (najbrž ni treba posebej podarjati, da gre pri BSOD — »Blue Screen Of Death« — za operacijski sistem Windows).
11. Programiranje
Bržkone si boste največ nadzora nad računalnikom pridobili, če mu boste poveljevali neposredno, mimo že izdelanih programov. Izbirajte med 300 različnimi priročniki in učnimi pripomočki za učenje programiranja, na voljo je skoraj dvajset programskih jezikov ter številni »učitelji«. Pri izbiri si pomagajte s kratkimi opisi učbenikov, ki povedo, kaj pokrivajo in komu so namenjeni. Večina ne zahteva programerskega predznanja, potrebno pa je poznavanje osnovnih računalniških operacij, kot je denimo odpiranje in shranjevanje datotek.
12. Alan Turing
V življenju Alana Turinga so se prepletali matematika, kriptografija, računalniki, filozofija, vojna in spolnost. Tudi spletišče ponuja vsega po malem — od kratke, po letnicah razdeljene življenjske poti do podrobnejših poglavij iz biografije. Tu je seveda še Turingov stroj (simulacija so v JavaScriptu) ter članki o izumu računalnika, o kodiranju in razvozlavanju kod, rokopisi, fotografije in seznam Turingovih del. Spletišče pod naslovom »Razmišljanje o razmišljanju« gosti razprave o Alanu Turingu, umu, strojih in življenju. Čeprav na teh spletnih straneh izvemo zares veliko o začetniku računalništva, pa se je težko otresti občutka, da je njihov avtor, pisec knjige <I>Alan Turing: the enigma<I> (na voljo so odlomki), spletišče postavil predvsem sebi.
13. Računalniške nerodnosti
Včasih se zdi, da ima osebje za računalniško podporo res zabavno službo. Uporaba zgoščenk za odlaganje kavnih skodelic ter stavek »Ne vidim, ali je računalnik vključen, ker je zaradi izpada elektrike tema.«, sta postala že klasika. Toda »artičoke v človeški podobi«, sicer povsem inteligentna in prilagojena bitja, so sposobne še marsičesa, ko sedejo za računalnik. Zaradi preobilice tovrstnih dogodkov so anekdote razdeljene na področja (sistemi, nujni primeri, strojna oprema, tehnična podpora, mreže in drugo). Tu boste potrebovali še največ računalniškega znanja; če se vam izjavi »Ne morem vrniti računalnika, ker sem že porabil nekaj spomina« ali »Pošljite mi nekaj gramov spomina na disketi« ne zdita nič čudnega, potem to spletišče (še) ni za vas.
14. Računalniški humor
Tudi nepoznavalci vedo, da je operacijski sistem Windows preplavil svet zaradi dobrega trženja in ne zaradi svoje kakovosti, zato je večna tarča zbadljivcev. Zabavali se boste že ob seznamu vsebine, ki se prikaže na prvi strani spletišča. Preberite, kako bo Microsoft prodajal oglasni prostor na obvestilih o napakah, oglejte si Štoparski vodnik po operacijskih sistemih, kaj vse lahko pomenijo računalniške kratice, kakšen bi bil svet, če bi bil Bog programer, kako je <I>Enterprise<I> opravil z Borgi s pomočjo operacijskega sistema Windows, ter še mnogo drugega.
15. Znesite se nad Billom Gatesom!
Ko se (že spet) prikaže strašni modri zaslon smrti, nikar ne udrihajte po računalniku. Verjemite, ni kriv. Ko računalnik znova usposobite za delo, svojo jezo raje usmerite v pravega krivca. Naloga je preprosta: čim večkrat morate v določenem času ustreliti skakajočo glavo Billa Gatesa. Če vam uspe, se izpiše sporočilo, da lahko računalnik spet varno prižgete. Vaš inventar bo tako utrpel manj škode, vi pa boste pomirjeni nadaljevali delo — do naslednjega modrega zaslona.