Odvoz fekalij

Še ne tako dolgo nazaj, morda zgolj kakšnih deset let, se ni nihče kaj prida obremenjeval s tem, kakšno obremenitev za okolje predstavljajo greznice, oziroma natančneje, njihova vsebina. Ko je bila greznica polna, je marsikdo zgolj poklical bližnjega kmeta, ter se z njim dogovoril, da je za majhno plačilo ali tudi povsem brezplačno poskrbel za izčrpanje vsebine, ki jo je nato uporabil za gnojenje svoje njive. Nenazadnje – zakaj bi bili človeški iztrebki za kaj takšnega kaj manj primerni kot hlevski gnoj?Danes vemo, da so greznice ne le smrdeče, temveč tudi precej okolju oziroma vodotokom nevarne. V njih je polno nitratov, zaradi anaerobnega gnitja pa v njih nastajajo strupeni plini, ki se v stiku z vodo spreminjajo v kisline. In če so te kisline tako močne, da škodujejo celo kanalizacijskim cevem, potem je jasno, da vsebina greznice nikakor ni primerna za gnojenje polj.
Praznjenje greznic in odvoz fekalij oziroma greznične gošče lahko danes nudijo zgolj za to registrirana podjetja, ki imajo za to primerna dovoljenja in certifikate. In vsebina greznic lahko po zakonu konča zgolj na enem samem mestu – na centralni čistilni napravi, kjer se poskrbi za primerno razgraditev na gnilišču.
Prav tako, kot imajo pooblaščena podjetja edina dovoljenje za praznjenje greznic in odvoz fekalij iz greznic, imajo tudi edina pooblastilo in nalogo, da skrbijo za monitoring malih čistilnih naprav, ki so trenutno že obvezne za novogradnje, konec leta 2017 pa bodo postale obvezne za vse, tudi tiste, ki imajo zaenkrat še greznice. Tudi iz malih čistilnih naprav bo treba goščo oziroma usedlino prazniti vsaj enkrat na tri leta, tako kot to velja za greznice.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *