Ob besedi HUMOR običajno najprej pomislimo na šale in komedije. Redkeje se vprašamo, zakaj se nam nekaj zdi smešno, kaj se pri tem dogaja v možganih in kaj pri smejanju v telesu, kakšno je dojemanje humorja pri različnih narodih, kakšno v različnih starostih in pri obeh spolih. Ne sprašujemo se o definiciji, sestavinah in enačbah humorja. Čeprav nekateri menijo, da humorja že zaradi njegove narave ni mogoče analizirati in pojasniti, pa znanstveniki poskušajo ta pojav na različne načine raziskati in proučiti — med drugim tudi z iskanjem najbolj smešne šale. S to in še mnogimi drugimi lahko humor nazadnje preizkusimo tudi v praksi.
1. Kaj je humor Podrobna in izčrpna enciklopedična razlaga, kaj je humor, pokriva vse od teorije starih Grkov o humorju v psihologiji, fiziologiji in medicini, izvora besede »humor« in razmišljanj bistrih glav na to temo pa do poskusa razlage humorja. Opisane so tehnike za podajanje humorja (besedne, nebesedne, s komičnimi zvoki, nenamernihumor itd.), ki so še nadalje razčlenjene v zvrsti, kot so satira, parodija, sarkazem, gibanje, narejena bebavost in podobne. Če se je mogoče humorja oziroma duhovitosti naučiti, so pri tem zagotovo pomembne formula humorja, sestavine šal ter metode za njihovo podajanje. Spletišče podaja še množico povezav na sorodna spletišča, ki govorijo o smehu, črni komediji, klovnih, komikih in podobnem.
2. Kako deluje smeh Smeh ni isto kot humor – je le fiziološki odziv na humor. Strokovnjaki podajajo podroben opis dogajanja v telesu ob smejanju, ki pojasnjuje tudi to, zakaj je smeh nalezljiv in kako deluje smejalni plin. Odgovorijo na vprašanja, kaj se dogaja v možganih, zakaj se ne smejimo vsi istim stvarem in kako smeh vpliva na zdravje. Zanimiva so ugibanja o vlogi smeha pri preživetju in vzpostavljanju hierarhije v skupnosti ter razmišljanja o socialni vlogi smeha.
3. Prismejte si dobro počutje! »Naučiti se morate smejati. Da boste dosegli višji humor, najprej prenehajte sebe jemati tako resno.« Uvodne besede spletišča izpod peresa Hermanna Hesseja so odličen napotek za boljše počutje. Vsakodnevno krohotanje preganja mnoge bolezni, polepša videz in izboljša socialne veščine (»Smeh je najkrajša razdalja med dvema človekoma.«). Avtorji pojasnijo tudi komponente humorja in razložijo, kdaj se nam nekaj zdi smešno ter kaj smeh povzroča v možganih in v telesu. Če nameravate humor uporabljati v terapevtske namene, si poglejte, kaj je to krizni humor in kdaj je humor lahko škodljiv.
4. Iskanje najbolj smešne šale Znanstvenik iz Glasgowa si je zadal nalogo, da bo našel najbolj smešno šalo na svetu in tako ugotovil, ali obstaja univerzalni humor, s čimer bi prispeval k razumevanju možganskega delovanja — vključno z možganskimi poškodbami, saj te vplivajo na dojemanje humorja. Ob postavitvi spletišča je bilo veliko iskanje še v teku, so pa na ogled zmagovalci drugih takšnih poskusov; med zanimivejšimi je izbor najbolj smešnih šal različnih narodov. Tu boste našli tudi pravo pravcato matematično formulo humorja. Sledi še precej duhovit, čeprav resen članek o ljudeh, ki raziskujejo humor.
5. Laboratorij smeha Spletišče objavlja nekatere izsledke raziskav zgoraj omenjenega spletišča, med katerimi je seveda najbolj smešna šala na svetu (med 40.000 poslanimi primerki jo je izbralo skoraj 2 milijona ljudi). Sedaj so se znanstveniki lotili novega projekta, v katerem poskušajo ugotoviti, ali lahko ljudje opazijo razliko med narejenim in pristnim smehom.
6. Satira »Satira je za mnoge težko sprejemljiva, saj ponavadi nastavlja ogledalo celotni družbi, v kateri živimo, in nam pri tem nič ne prizanaša,« pravi avtor tega odličnega prispevka o satiri. Zelo plodno področje za satiro je vojna, zato posebno pozornost posveča Jaroslavu Hašku in njegovemu Švejku, čeprav je govor tudi o drugih znamenitih satiričnih delih. Izvemo še, kdo se ukvarja s satiro in zakaj deluje smešno, zlasti koristen pa je napotek, kaj storiti (in zakaj), kadar ne veste, ali bi jokali ali se smejali.
7. Zbirka šal Od teorije pa še k praksi. Pobrskajte po zbirki šal, smešnih slik, stripov, avdio- in videoposnetkov ter humorja na splošno. Med šalami boste denimo našli citate Homerja Simpsona, uganke, napačne prevode, žaljivke, posnetke na telefonskih odzivnikih itd. Čeprav se smisel za humor od osebe do osebe razlikuje, je pri vsakem sklopu šal podana ocena uporabnikov, h kateri lahko prispevate tudi sami. Če se prijavite, vas bo v elektronskem nabiralniku vsak teden pričakala porcija humorja.
8. Filozofski humor Spletišče je mešanica »filozofskega humorja« in »humorja o filozofih.« V kategorije Seznami in litanije, Šale, Satire, Pesmi ter To in ono, so razvrščene teme, kot so Kozja filozofija, Sokratova klinika, Je Bog iz mila?, Kuharska knjiga Jeana Sartra, Vzroki smrti filozofov, Filozofski poljubi, Naučite se logike z Beavisom in Buttheadom. Nekaj pikrih je deležno tipično filozofsko izpeljevanje in dokazovanje, ogleda pa je vsekakor vreden filozofski leksikon.
9. Oksimoron Na spletišču s takšnim imenom bi pričakovali kup oksimoronov oziroma »bistroumnih nesmislov«, a je takšno ime dobilo predvsem zato, ker ga vzdržuje skupina navdušencev z univerze v Oxfordu. Ti zbirajo in objavljajo raznovrstne duhovite sestavke, pesmi, zgodbe in vse, kar izvablja smeh. Tu so pripovedi o nespretnih uporabnikih računalnikov (to je očitno postalo posebna kategorija humorja), deli scenarijev iz Črnega gada, pesmi Monty Pythonov, izčrpen seznam filmskih klišejev, nekdo pa je na ogled poslal seznam 50 stvari, ki ga posebno jezijo pri seriji Zvezdne steze.
10. Politični humor Ta kategorija humorja je zagotovo dobila zagon ob nerodnostih ameriškega predsednika Busha, ki ves svet zabava (in, ker gre za enega najbolj vplivnih ljudi na planetu, tudi plaši) s svojimi bušizmi. Spletišče jih ponuja obilo, hkrati s številnimi drugimi šalami na njegov račun. Tu so še Sadam, Osama, pa humor v stripu, šalah in videoposnetkih; igre in kvizi; posebna stran pa je namenjena slavnim idiotom. Stran je ameriška in le redko pokuka čez meje, saj ima na svojem terenu očitno več kot dovolj snovi za smeh.
