petek, 24 januarjaNajnovejše novice iz slovenskega spleta

Koledar in merjenje časa

Tempo življenja nam narekujejo naravni pojavi, občasno pa se vmeša še ljudsko izročilo s svojimi prazniki. Ljudje smo v poskusih, da bi tem dogodkom dali neko strukturo, razvili KOLEDAR ter s tem povezano MERJENJE ČASA. Številni koledarji, ki so nastali iz različnih potreb, odražajo naravne razmere, vero, kulturo in še druge socialne vidike, pa tudi razumevanje periodičnih dogodkov oziroma njihov pomen. V sodobnem času se je za najprimernejšega izkazal gregorijanski koledar, a do njega je vodila dolga pot. Ob njem se danes ravnamo še po številnih drugih koledarjih; mnogi se uporabljajo vzporedno in služijo različnim potrebam.  

1. Merjenje časa
»Ko so ljudje začeli šteti ponavljajoče se pojave, so začeli meriti čas,« ob zvokih tiktakanja ure izvemo na tem spletišču. Podrobneje avtorji obdelajo tudi vlogo astronomije ter ponudijo zgodovinski pregled merjenja časa oziroma izkoriščanje periodičnih pojavov v naravi, kar je seveda vodilo k nastanku koledarjev. Oglejte si še definicije enot za merjenje časa in njihov zgodovinski pregled, opis različnih naprav za merjenje časa, kakšne so današnje ure in zakaj je lunin koledar starejši od sončnega.

2. Sprehod skozi čas
Spletišče, ki so ga pripravili na ameriškem Nacionalnem inštitutu za standarde in tehnologijo, nas podobno kot prejšnje pouči o »času skozi čas«. Beseda teče o starodavnih koledarjih, prvih urah, revoluciji v merjenju časa, atomski dobi, svetovnih časovnih lestvicah ter časovnih pasovih. Inštitut nudi tudi zelo točno napoved časa na različnih frekvencah, pa tudi po telefonu, pri čemer morate poleg časovne razlike upoštevati še morebitne zamike pri telefonski oziroma satelitski povezavi.

3. Vse o koledarjih
»Vse o …« običajno izvemo v enciklopedijah, zato ponovno posegamo po vse bolj priljubljeni Wikipediji. Ta nam ponudi definicijo koledarja ter pojasni v njej uporabljene pojme, kot so datum in leto, ter opiše gibanje astronomskih teles, na katerih sloni velika večina koledarjev (zanimivo je, da prav astronomi uporabljajo koledar, t. i. julijanski datum, ki ne temelji na astronomskih pojavih). Nadaljuje s koledarskimi sestavi (s katerim periodičnim pojavom je usklajen koledar) ter s seznamom povezav na koledarje v uporabi, ki jih je kar sedemnajst – mednje se šteje tudi proračunsko leto. Poleg bolj znanih (julijanskega, judovskega in muslimanskega) so med njimi še iranski, zoroastrov in bahajski. Povezave vodijo tudi do zgodovinskih koledarjev, med njimi na koledar francoske revolucije, pozitivistični koledar, egipčanski, babilonski in druge. Strani so v slovenščini, a je treba opozoriti, da vsi opisi še niso vneseni.

4. Koledarji in njihova zgodovina
Izvleček je vzet iz »Pojasnjevalnega dodatka k astronomskemu almanahu« in se kot tak koledarjev loteva bolj tehnično, torej se predvsem osredotoča na njihovo funkcijo in izračunavanje, manj pa na kulturo, in ob vsakem poda le kratek zgodovinski kontekst. Sestavek vsebuje mnogo enačb, tabel in definicij ter cel kup številk. Stran vsebuje le dve povezavi – na sorodno spletišče o koledarjih ter na svetovni festival prestopnega leta – in ne vodi do nadaljnjih razlag pojmov. Omejuje se le na glavne koledarje, ki so v uporabi danes.

5. Slovenski prazniki
Marko in Natalija iz 2. b sta pripravila opise vseh slovenskih praznikov (miklavževanje, božič, novo leto, pust in še nekateri drugi; tudi 1. april) ter na kratko orisala izvor praznika in dogodke iz preteklosti, ki so vodili do njega. Dodala sta tudi pregovore v zvezi z določenimi prazniki (<I>Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.<I>) in nasvete, kako pregnati ali podkupiti demone, volkodlake, čarovnice in druga strašna bitja, ki jih privabijo nekateri prazniki.

6. Judovski koledar
Piše se leto 5765. Ob katerem dogodku se je začelo štetje? Kako so razdeljeni mesec in kako prazniki? To in še marsikaj drugega boste izvedeli na tem spletišču, kjer boste med drugim naleteli tudi na Einsteina in starost vesolja ter zanimivo pojmovanje časa ob stvarjenju, ko še ni bilo sonca, ki bi določalo dneve. Ob kliku na praznik se najprej prikaže njegova osnovna »definicija«, pa tudi dodatne povezave, če želite raziskovati naprej.

7. Islamski koledar
V sklopu nekrščanskih ver se pri nas poleg judovskega uporablja tudi muslimanski koledar, predvsem v verske namene. Ta je povsem lunarni, v katerem se mesec začne s prvim opažanjem mlade lune, česar pa ni tako lahko določiti, kot se zdi na prvi pogled. Odvisno je namreč od mnogih dejavnikov, tudi od prozornosti ozračja in mesta opazovalca. Oglejte si, kako islamski koledar v sodobnem svetu rešuje ta problem, pa še — glede na to, da je njihovo leto krajše –, kdaj se bo »srečal« z gregorijanskim datumom. Spletišče ponuja tudi povezave na druge koledarje.

8. Čas in datum
Vas zanima, kdaj boste (ali ste bili) stari 20.000 dni ali kak drug podoben (ne)uporaben podatek? Spletišče je predvsem pripomoček za tiste, ki potrebujete pretvornik časovnih pasov, načrtovalnik sestankov, podatke o času v drugih mestih po svetu (program si lahko priredite tako, da si izdelate svojo zbirko mest) in podobne, s časom in datumi povezane informacije. Prikažete lahko trajanje med različnimi datumi, število dni do leta 2005 oziroma katerega koli izbranega datuma (deluje tudi v obratno smer), izdelate pa si lahko tudi koledar. Slednja zmogljivost dopušča veliko prirejanja, izbiranja oblike, dodajanja vrstic za beležke, prikaz luninih men in vpis praznikov za določeno deželo, med katerimi pa Slovenije za zdaj še ni. Rezultat je seveda v obliki, primerni za tiskanje.

9. Kdaj praznovati novo tisočletje
Za načrtovanje naslednjega velikega žura ob prelomu tisočletja je sicer malce prezgodaj, so pa še vedno živa prerekanja glede tega, kdaj se novo tisočletje sploh začne (ŽIT 2000/1, str. 20). Spletišče ponuja astronomov pogled na zadevo, ki bo zagotovo všeč tistim, ki radi proslavljate, saj ponudi kar tri primerne datume za zabavo. Mimogrede pa opiše še julijanski datum, ki ga uporabljajo predvsem astronomi.

10. Koledar.exe
Zmogljivosti koledarja najbolje podaja kar uvodna stran spletišča: <I>Izračun časov luninih men do leta 3000, luninih in sončnih mrkov, sončnih in luninih vzhodov ter zahodov; prikaz dnevov v tednu za kateri koli datum v gregorijanskem, julijanskem, islamskim, perzijskem in hebrejskem koledarju ter preračunavanje datumov med njimi; datumi državnih praznikov v Sloveniji, datumi premakljivih cerkvenih praznikov, začetek letnih časov, izračun zvezdnega časa itd. Vse to in še več si lahko izračunate s freeware programom koledar verzija 4.5a. Program je v slovenskem jeziku.<I> Podrobna navodila za nameščanje ter opis dodatnih zmožnosti tega programa so hkrati zanimiv vodnik po nastanku in delovanju različnih koledarjev, ki vsebuje marsikatero zanimivost.

Članki iz iste kategorije: