V prejšnji Spletarni smo si ogledali nekatere napovedi za prihodnost, tokrat pa se ozrimo v preteklost. Zgodovina — človeška, sploh pa zgodovina Zemlje in vesolja — je mnogo preobširna, da bi jo bilo mogoče zajeti na desetih spletnih straneh. Namesto tega pa lahko pomagajo pri prvem koraku spoznavanja preteklosti in ponudijo ČASOVNE OSI (angl. timelines) z različnih področij človeškega delovanja in drugih ved. Poleg časovno omejenih tem, kot sta 2. svetovna vojna in stari Rim, se pri vseh izbranih temah časovne osi začenjajo daleč v preteklosti in tako pokrivajo celotno dogajanje v teku zgodovine. Ker je izbira na internetu izredno obširna, so tu izbrana področja le za pokušino.
1. Znanost Preprosto, a izčrpno spletišče je razdeljeno na pet časovnih obdobij, vsako pa vsebuje okoli 130 vnosov. Opisi so precej obširni, vendar so vsa osebna imena zaradi lažjega iskanja izpisana s polkrepkimi črkami. Avtor začenja devet tisočletij pred našim štetjem, ko so na Srednjem vzhodu udomačili ovce. Nadaljuje dva tisoč let pozneje s saharskim kultom halucinogenih gob oziroma nekakšne »some«. Strani vključujejo iznajdbe, npr. pluga in namakalnih sistemov, razvoj poljedelstva in živinoreje ter ekonomijo, matematiko, fiziko, astronomijo, razvoj pisav, medicino, biologijo in kemijo. Opisi ne vsebujejo povezav.
2. Tehnologija Stran na preprost način opisuje razvoj tehnologije od 1. stol. n. š. pa do najnovejših odkritij. Ob ustreznih letnicah oziroma datumih se nahaja kratek opis dogodka ter seznam literature in virov podatkov. Spletišče pokriva področje strojne, elektrotehniške in računalniške tehnike, astronomije, kemije in biologije. Tu boste na primer našli podatek, kdaj so razstavili prvega umetno spočetega zajca, kdaj so izdelali sintetični vitamin K in kdaj je časopis New York Times objavil novico, da rakete nikdar ne bodo letele. Stran ne vsebuje spletnih povezav.
3. Vesolje Ta barvita stran je razdeljena na dva dela: zgoraj je časovni trak, spodaj pa se prikaže kratek opis dogodka, na katerega kliknete. Časovna os je razdeljena na štiri dele: čas po Velikem poku (od prvih nekaj sekund do 300 milijonov let kasneje), čas do sedanjosti (od petih milijard let v preteklosti do pred 170.000 leti, ko je eksplodirala supernova 1987A), obdobje našega štetja (od leta 1054 s pojavom supernove v Rakovici do leta 1993, ko so popravili Hubblov teleskop), nazadnje pa je na voljo še pogled v prihodnost, vse tja do zadnjih zdihljajev našega vesolja. Poleg pomembnejših dogodkov v razvoju vesolja najdemo tudi nekatere evolucijske dogodke ter vidnejša odkritja in dosežke na področju fizike in astronomije.
4. Slovenci Še najlepši pregled zgodovine Slovencev ponuja bralcem naše rubrike že precej domača spletna ekciklopedija Wikipedia. Časovna os se začenja 1300 let pr. n. š. in se končuje z najnovejšimi dogodki, saj uredniki strani redno obnavljajo. Posamezni vnosi so bogato opremljeni s povezavami, ki podrobneje opisujejo na primer Venete, sosednje države, Karantanijo in podobno, vsaka letnica pa je hkrati tudi povezava na stran, ki nudi več podatkov o svetovnem dogajanju v tistem času.
5. Stari Rim Na tej pisani strani se morate najprej prek različnih reklam in vabil na druga spletišča, ki se ukvarjajo z zgodovino (lahko si na primer ogledate pravo zgodbo o Gladiatorju), najprej prebiti do kazala, kjer lahko izbirate med osmimi zgodovinskimi obdobji; ta skupaj obsegajo čas od leta 2000 pr. n. š. do leta 300 n. š. Avtor z zanimivo in berljivo mešanico citatov, zanimivih zgodbic in potrjenih dejstev na kratko predstavi različna obdobja ter dogodke iz antičnega Rima. Na voljo je tudi zgodovina koledarja.
6. Druga svetovna vojna Časovna os 2. svetovne vojne v Evropi se pravzaprav začenja s koncem 1. svetovne vojne in porazom Nemcev, nadaljuje pa s tistimi dogodki, ki so bili bistveni za 2. svetovno vojno, npr. objava Hitlerjeve knjige, borzni zlom na Wall Streetu, noč dolgih nožev itd. Z letom 1939 se vnosi seveda močno pomnožijo, saj avtor opiše vsak pomemben premik ali odločitev udeleženih v vojni. Časovna os se konča z oktobrom leta 1946, ko Göring naredi samomor. Mnogi izmed dogodkov so podrobneje opisani. Na voljo je tudi statistika 2. svetovne vojne.
7. Filozofija Filozofija je cvetela v času starih Grkov, ko je pomenila vse nakopičeno znanje, zato tudi ta časovna os sega v obdobje pred Kristusom, v 7. stol. pr. n. š. V rimski dobi in srednjem veku se seznam imen nekoliko razredči, zelo dobro pa je pokrita novejša doba. Vidnejši filozofi, kot so bili Aristotel, Machiavelli, Spinoza, Russel in drugi, so izpisani z velikimi črkami, prav na vse pa vodi povezava, kjer si lahko o njih lahko preberete več. Strani nudijo tudi pojasnila vseh filozofskih pojmov, ki se pojavljajo pri opisih.
8. Literatura Stran vsebuje pregled svetovnih del, ki niso bila napisana v angleškem jeziku. Angleška in ameriška književnost sta podani posebej in dosegljivi prek povezav. Avtor začenja z iznajdbo pisave (klinopis in hieroglifi), vendar priznava, da natančnega časa ni mogoče podati. Prvo delo na časovni osi sega v leto 2700 pr. n. š., ko naj bi nastal babilonski Ep o Gilgamešu. Na časovni osi se nahajajo tudi pomembnejši svetovni dogodki, ki nam pomagajo velika literarna dela, kot so Knjiga mrtvih, Iliada, Upanišade in druge, še bolje umestiti v tok zgodovine. Čeprav vsebuje vsa najpomembnejša dela, seznam še zdaleč ni popoln.
9. Umetnost Časovna os je podana v obliki preproste tabele s petimi vrsticami: časovnim obdobjem, ki se začne 15 tisočletij pr. n. š. in konča z zadnjimi desetletji 20. stoletja; umetniki (razen v daljni preteklosti, ko so opisane najdbe, npr. jamske poslikave ter grški vrči); slogom umetnosti od starodavnega prek rimskega in bizantinskega pa vse do abstraktnega ekspresionizma in pop arta; uporabljene snovi in tehnike, kot so oglje, papirus, gosja peresa, fotografija in podobno; ter pomembnejši dogodki v svetovni zgodovini. Skoraj vsi vnosi so opremljeni s spletnimi povezavami, tako da si lahko ogledate nekatera dela in si preberete o grškem slogu, prvih slikarskih barvah, Rembrandtu, Michelangelu in še o marsičem.
10. Hrana Kaj so jedli Vikingi na svojih odpravah? Kdo je izumil čips in zakaj? To je nekaj vprašanj, s katerimi nas pozdravi spletišče, ki prikazuje časovno os pridelovanja hrane, prehranjevalnih navad in celo receptov. Spletišče, ki je zelo bogato s povezavami, je izjemno obširno, vendar strani niso enotno oblikovane, ker povezave pogosto kažejo na samostojne spletne strani drugih avtorjev. Poučite se lahko o čokoladi, vodi, soli, zgodovini hortikulture in še mnogih drugih stvareh, s pomočjo receptov pa si lahko skuhate srednjeveško kosilo.
