Ko je nemški graver Johannes Gutenberg davnega leta 1448 prišel na idejo, da bi začel knjige tiskati, s čimer bi postale cenejše in tako dostopne večjemu številu znanja željnih ljudi, je človeštvu naredil velikansko uslugo.
Prav njemu na čast se največja spletna knjižnica klasičnih del v elektronski obliki danes imenuje »Projekt Gutenberg«. Genialna zamisel o javno dostopni knjižnici, ki se je leta 1971 porodila Američanu Michaelu Hartu, je že v kratkem času doživela nepričakovan razcvet. Danes so SPLETNE KNJIŽNICE IN E-KNJIGE vse bolj številne in prek njih postajajo najpomembnejša literarna dela dostopna zares vsakomur. V tem kratkem pregledu se namenoma ne bomo spuščali v tehnične podrobnosti, temveč zgolj v opis nekaterih najbolj obsežnih in najbolj raznolikih baz, iz katerih si lahko z vsega nekaj pritiski na tipkovnico računalnika brezplačno prenesemo največje mojstrovine izpod peresa najpomembnejših svetovnih mojstrov besede, ki smo si jih morda že dolgo želeli prebrati.
1. Projekt Gutenberg
Iz povsem zasebne Hartove pobude se je na ameriški univerzi Illinois postopoma začel oblikovati arhiv zgodovinsko pomembnih in najbolj pogosto uporabljanih literarnih del. Od leta 2000, ko je upravljanje financ projekta prevzela univerza Carnegie Mellon, je Projekt Gutenberg organiziran kot neodvisen pravni subjekt in neprofitna korporacija s sedežem v Misisipiju. Slogan projekta je »uničiti pregrade neznanja in nepismenosti«, zato želijo njegovi oblikovalci z njim nadaljevati delo razširjanja splošne pismenosti in spoštovanja književne dediščine, ki so ga javne knjižnice začele v zgodnjem 20. stoletju. Ta iz dneva v dan bolj obsežen arhiv besedil v elektronski obliki za zdaj vsebuje približno 17 tisoč del. Večina jih je seveda v angleščini, vendar pa jih je vse več tudi v nemščini, francoščini, italijanščini, španščini, nizozemščini, finščini, kitajščini in v še 40 drugih jezikih. Projekt ima tudi veliko posnemovalcev (sl.wikipedia.org/wiki/Projekt_Gutenberg); tako so podobne arhive že ustanovili Avstralci, Japonci in Evropska unija, medtem ko Projekt Ben-Yehuda prinaša na internet hebrejska dela v javni lasti.
2. On-line knjige
To spletišče je s svojimi 25 tisoč literarnimi deli v elektronski obliki izvrstno izhodišče za dostop do literarnih zakladnic v različnih jezikih. Za njegovo urejanje skrbi računalniški strokovnjak John Mark Ockerbloom z univerze Pennsylvania, zasnoval pa ga je že leta 1993, ko je bil še študent na univerzi Carnegie Mellon. Kogar zanima, po kakšnih merilih izbira naslove za svojo elektronsko knjižnico, pa tudi to, kakšnim zahtevam glede avtorskih in drugih pravic se morajo podrejati tovrstne zbirke, lahko ustrezno razlago v zgoščeni obliki prebere na eni izmed začetnih strani tega spletišča. Iskanje po naslovih, avtorju ali jeziku je preprosto in hitro. Na primer do naslovov Shakespearovih del, ki jih je v tej zbirki kar 130, pridete v nekaj sekundah.
3. Spletna javna knjižnica
Na univerzi Michigan so si svojo javno knjižnico, ki deluje že od pomladi 1995, zamislili nekoliko drugače: uporabnikom ne ponujajo knjig v elektronski obliki, temveč na svojem spletišču, kjer zbirajo predvsem koristne povezave na druga spletišča, skušajo povezati knjižničarje, knjižnice in vse v zvezi s knjižničarstvom. Z njihovo pomočjo se lahko bogate izkušnje klasičnega knjižničarstva prepletajo z možnostmi, ki jih ponuja internet kot osrednji svetovni medij. Tako je spletna javna knjižnica namenjena tudi vsem, ki se poklicno ukvarjajo s knjižničarstvom oziroma bibliotekarstvom. To je vsekakor eden najboljših naslovov, ki jih velja uvrstiti med <I>Priljubljene<I>.
4. Iskalnik e-knjižnic
Ker je nemogoče našteti vse spletne naslove, ki omogočajo dostop do e-knjig — pa naj gre za obliko, ki je primerna za tiskanje (html ali pdf) oziroma za prenos na disk domačega računalnika ali v pomnilnik dlančnika –, objavljamo kar naslov iskalnika, ki ponuja več kot 80 tisoč zadetkov. Ob tem le dobronamerno opozorilo: ko boste začeli brskati med to praktično nepregledno količino podatkov, sem in tja kdaj poglejte na uro! Kdor pa se že vnaprej boji, da ga bo preveč »potegnilo«, naj se raje zadovolji z neprimerno krajšim seznamom osrednjih e-knjižnic, ki je dostopen na naslovu, ali celo zgolj s kazalom, ki vas bo po obvezni registraciji povezal s katerim koli izmed 117 tisoč naslovov.
5. Klasična dela
Literarna dela klasikov, kot so Dickens, Tolstoj, Dostojevski, Austine, Twain in drugi, so bila, so in zagotovo bodo tudi v prihodnje med bolj iskanimi, saj njihovo poznavanje spada v temeljno izobrazbo vsakega intelektualca. Tega dejstva se dobro zavedajo zlasti založniki, ki kupcem občasno ponujajo bogato opremljene izdaje, ki praviloma dosegajo precej zasoljene cene. Internet je takšno stanje precej spremenil, saj omogoča hiter in preprost ter seveda brezplačen dostop do tovrstnih besedil kar z domačega računalnika. Na enem izmed najboljših spletišč na to temo je zbranih kar 441 del 59 različnih grških in rimskih (ter nekaj kitajskih in perzijskih) avtorjev, seveda v angleškem jeziku. Med njimi so Ezopove basni, dela Aristotela, Cicera, Herodota, Homerja, Platona, Tacita, Vergila itd. Precej klasičnih besedil v latinskem in hebrejskem jeziku je prosto dostopnih na naslovu. Vsem tistim pa, ki bi se teh dveh jezikov še radi naučili, bo v precejšnjo pomoč vsebina spletišča www.textkit.com/ .
6. Strokovna literatura
Najbrž nima smisla izgubljati besed, da je elektronskim knjigam s področja znanosti na spletu posvečenih kar precej spletišč. Na tukaj predstavljenem je poleg številnih drugih kategorij na voljo več ko 300 naslovov knjig s področja znanosti, med katerimi je večina takih, ki bi si jih želel imeti v svoji knjižnici vsakdo, ki ga zanimata tehnika in naravoslovje. Izbiramo lahko med 12 formati izpisa, kar je nasploh zelo uporabna stvar. Kopiranje poteka hitro in brez težav. To je brez dvoma zlata jama za e-literaturo.
Za mlade ljubitelje znanosti so pripravili stran www.ebookjungle.com/ebook_science.php, ki je odlično izhodišče za nadaljnje iskanje sorodnih vsebin na internetu.
7. Znanstvena fantastika
Elektronske knjige, ki jih ponuja spletišče Black Mask, so sicer razdeljena na več zvrsti, vendar pa nekaj besed namenjamo le znanstveni fantastiki, ki je zastopana s 3674 deli. Zaradi lažjega iskanja so razdeljena v štiri skupine (19. stoletje, 20. stoletje, Cory Doctorow in H. G. Wells), tako da zlahka pridemo do denimo znamenitih knjig francoskega pisca in utemeljitelja tovrstne literature, Julesa Verna. Na seznamu jih je kar 29 in med njimi seveda vse uspešnice, ki so doživele prevode v vse glavne svetovne jezike. Ljubitelji znanstvene fantastike naj si vsekakor ogledajo še vsebino spletišča www.fictionwise.com/links.htm.
8. Pravljice
Na internetu je poskrbljeno tudi za dostop do otroške literature. Na spletišču Magic keys je zbranih precej koristnih povezav, med katerimi velja posebej omeniti spletni naslov www.editec.net/, kjer so pravljice razvrščene po starostnih skupinah. Gre za skenirane originalne knjige, kar je zaradi izvrstnih ilustracij, ki jih vsebujejo, še toliko bolj dobrodošlo. Različne koristne informacije o otroški in mladinski literaturi na spletu pa najdete na naslovu www.acs.ucalgary.ca/~dkbrown/index.html.
9. Slovenska besedila na internetu
Po zaslugi Mirana Hladnika, ki že od leta 1995 ureja zbirko slovenskih leposlovnih besedil na internetu, je vsemu svetu omogočen brezplačen dostop tudi do vedno večjega števila literarnih del v našem jeziku. Od dramatikov je z <I>Županovo Micko<I> zastopan le Linhart, med pesniki je izbira pestrejša (Prešeren, Stritar, Gradnik, Gregorčič itd.), še bolje pa je s proznimi besedili, kjer so zastopani Trubar, Janez Svetokriški, Cankar, Tavčar, Voranc in tudi nekateri sodobnejši avtorji. Če vam v prihodnje v knjižnici nikakor ne bo uspelo dobiti Cankarjevega <I>Hlapca Jerneja<I>, ker bo nenehno izposojen, vaš nadebudni šolar pa ga bo nujno potreboval za domače branje, ga torej prenesite z interneta in natisnite!
10. Biblija 1, 2
Začeli smo z Gutenbergom, ki je s tiskanjem svoje #Biblije# dokazal, da je mogoče knjige razmnoževati še kako drugače kot le z zamudnim in nenatančnim prepisovanjem. Tudi končujemo z Biblijo, in sicer kot knjigo, ki je prevedena v največ jezikov na svetu. Svetopisemska družba Slovenije na svojem pregledno urejenem spletišču ponuja popoln slovenski prevod Biblije z imenitnim iskalnikom. Zelo uporaben je še seznam spletnih povezav do nekaterih najpomembnejših svetopisemskih družb drugje po svetu, do številnih strani s svetopisemskimi besedili v tujih jezikih, srednjeveškimi besedili, študijskimi pripomočki itd.
