Računalniška igrica

Inštruktorji so ugotovili, da igračarske generacije zelo dobro poznajo vojaški način razmišljanja, saj se v prvoosebnih akcijskih streljankah naučijo pomembnih preživetvenih in napadalnih strategij. Predvsem pa se v igrah navzamejo pozitivnega odnosa do vojaškega posredovanja v tujini, pobijanja sovražnikov domovine in preprostih scenarijev, ki brez nepotrebnega zapletanja razločujejo dobre fante od slabih. Ti »pozitivni« učinki niso naključni, saj je vojska k sodelovanju povabila najboljše razvijalce, scenariste in psihologe, ki so morali poskrbeti, da Združenim državam in njihovim zaveznicam ne bo zmanjkalo vojakov za dolgotrajno vojno proti terorizmu. Uspeh US Army je zato spodbudil vojaške veljake, da so izdatno podprli nastanek novih, še bolj resničnostnih vojaških streljank, v katere so začeli vključevati celo posnetke resničnih vojakov iz Bagdada, Faludže in Afganistana.

»Moralistični očitki, da se mladi v računalniških igrah naučijo agresivnosti in odtujenosti, so hinavski,« je že pred desetimi leti zapisala J. C. Herz, avtorica knjige The Joystick Nation, »če jim hkrati s svojimi zgledi nenehno sporočamo, da sta postali odtujenost in agresivnost zelo koristni lastnosti, ki posamezniku v sodobni kapitalistični družbi omogočata preživetje in uspeh.« Podobno nedoslednost bi lahko očitali tudi evropskim pravosodnim ministrom, ki so se omejili zgolj na kritiko računalniških iger kot takih, niso se pa ukvarjali z ozadji igračarske industrije. Kaj šele da bi obsodili vse tiste interesne skupine, ki zavestno izrabljajo potenciale računalniških iger in drugih množičnih medijev za manipulacijo s čustveno in družbeno ranljivejšimi mladostniki. Kar je razumljivo, saj je javno izražanje zaskrbljenosti nad nasilnimi igrami in lepljenje oznak o njihovi (ne)primernosti bistveno bolj preprosto kot pozvati vojsko, naj prevzame odgovornost za posledice alternativnih oblik vojaškega urjenja.

English: US and Iraqi Army Soldiers guard bord...
English: US and Iraqi Army Soldiers guard borders in Iraq (Photo credit: Wikipedia)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *