Kazalo:
Davčne blagajne 2015 so postale obvezne za vse. Vlada je potrdila akcijsko izvedbo davčnih blagajn, ki naj bi jih potrebovali vsi, ki trgujejo in poslujejo z gotovino. Davčne blagajne so se uvedle iz samega razloga, da se uvede sistem, ki shranjuje popolnoma vse podatke računih in finančni upravi. Sistem bi se imenoval Furs in preko njega bi lahko bile blagajne povezane na informacijski sistem, ki bi beležil popolnoma vse podatke o računih. Furs preveri poslane podatke še predno se izdajo in nato pošlje blagajni posebno enkratno identifikacijsko številko računa, ki se izpiše na ekranu in postopek traja manj kot 2 sekundi. Furs s takšnim postopkom pred izdajo verificira izdane račune.
Davčne blagajne 2015 so bile planirane že v 2011
O davčnih blagajnah so razmišljali leta 2011, ko je takrat vlada ocenila da vsi, ki poslujejo z gotovino utajijo še dodatnih 130 milijonov evrov letno dodatno. Davčna blagajna je navadna registrska blagajna, ki je nadgrajena s posebno enoto, ki shrani in dokumentira vse izdane račune in onemogoča naknadno spreminjanje podatkov na izdanih računih. Tako je tudi, ki poslujejo z gotovino omogočilo naknadno spreminjanje in brisanje računov po tem, ko bi prevzeli plačilo. Davčni inšpektorji so zaradi tega tudi precej zaostrili nadzor nad blagajnami in gotovinskem poslovanju, ker so se razlike opazile na višjih prelivih na proračunu. Temu primerno pa so ukinili tudi izdajo paragonskih blokov in uvedli vezano knjigo računov, jo preko e-davki tudi na Fursu potrdijo.
Kdo ne potrebuje davčne blagajne 2015?
Na voljo sta vsekakor dve možnosti poslovanja z gotovino za vse, ki trgujejo in poslujejo. In sicer lahko uporabljajo davčne blagajne 2015, ki bodo uvedene z sistemom Furs in strogo nadzorovane ali pa si kupijo vezano knjigo računov, ki bo prav tako nadzorovana in takoj po nakupu vpisana v e-davke in v sistem Furs, kjer jo potrdijo. Manjši davčni zavezanci še vedno lahko izdajajo ročno pisane račune vendar samo na vpisanih vezanih knjigah računov.