četrtek, 6 oktobraNajnovejše novice iz slovenskega spleta

Kako inflacija vpliva na obračun plač?

Inflacija narašča, plače stagnirajo. Skupaj z inflacijo pa narašča tudi število ljudi, ki jih je situacija porinila na rob revščine. Marsikateri od njih ima zaradi dolgov blokirane račune. Obračun plač je v takih primerih potem še posebej zapleten. Nekatera podjetja pa so se pod drugi strani odločila, da samoiniciativno svojim zaposlenim zaradi draginje zvišajo plače. V obeh primerih so morali računovodje obračun plač opraviti po novih izračunih. Mesečne bruto plače v Sloveniji že vse od novembra 2021 zaostajajo za rastjo cen življenjskih potrebščin. Rast cen pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje. 

Kaj je inflacija?

Inflacija v gospodarstvu pomeni rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju. V tržnem gospodarstvu se cene izdelkov in storitev stalno spreminjajo, seveda minimalno. Pri inflaciji pa to spremembo konkretneje občutimo. Pri inflaciji se višajo cene vseh izdelkov in storitev ter ne le posameznih. Kar lahko danes kupimo za 1 €, bomo jutri morali odšteti več. Z drugimi besedami, inflacija zmanjšuje vrednost valute skozi čas, kar so pozna tudi na plačah in kupni moči zaposlenih. Inflacijo statistično izrazimo v odstotkih s stopnjo inflacije. 

Nizka inflacija ima sicer lahko pozitivne učinke na gospodarstvo, saj v podjetjih zbuja optimizem, prebivalstvo pa je zaradi uskladitve plač ne občuti, niti se ta ne pozna pri obračunu plač. Visoka inflacija pa ima poleg devalvacije valute še druge negativne učinke, denimo umik vlagateljev v strahu pred nadaljnjim zviševanjem cen in obubožanje prebivalstva, če dohodki ne sledijo cenam. Iz strahu pred še višjo inflacijo lahko pride tudi do pomanjkanja zalog. 

inflacija in obračun plač

Ali bodo naraščajoči pritiski na plače ohranili visoko inflacijo, tudi ko bodo ozka grla v dobavni verigi in energetski pritiski odpravljeni?

Vzrokov za povišanje cen je veliko, vključno z motnjami v dobavni verigi, naraščajočimi cenami energije in nepričakovanimi skokovitimi skoki povpraševanja, ki povzročajo pomanjkanje dobave različnih surovin. Medtem ko se podjetja težko prilagajajo ponovnemu odpiranju gospodarstva, je dodaten dejavnik, s katerim se spopadajo, iskanje delovne sile. Z rekordno visokim številom odprtih delovnih mest se podjetja v skoraj vseh panogah spopadajo z zviševanjem plač po stopnjah, ki daleč presegajo predpandemično normo, da bi obdržala svojo delovno silo in pritegnila nove delavce. Seveda je treba izvesti tudi pravilni obračun plač pri vseh teh spremembah. Čeprav so delavci nedvomno zadovoljni z višjo plačo, so pozorni tudi na hitrost rasti cen in se sprašujejo, ali jim bo naslednje povišanje plač zagotovilo enako, če ne večjo kupno moč.

Nedavni izbruh visoke inflacije je povzročila predvsem rast cen trajnih in netrajnih dobrin, pri čemer je storitveni sektor veliko manj prispeval k temu. Inflacija blaga se je v letu 2021 pospešila, medtem ko so cene storitev še vedno relativno umirjene.

Kaj nam trenutni trendi plač in zaposlovanja povedo o prihodnjih inflacijskih pritiskih?

Plače so običajno glavni strošek poslovanja. V panogah, ki proizvajajo blago, sredstva za zaposlene predstavljajo 20,5 % dodane vrednosti bruto proizvodnje; za storitve je delež približno 30 %. Pri nekaterih panogah je vloga sredstev za zaposlene v dodani vrednosti v bruto proizvodnji bistveno večja – in te panoge so med najhitreje okrevajočimi v smislu zaposlovanja. Med januarjem 2021 in januarjem 2022 sta bili prvi dve panogi z najhitrejšo rastjo zaposlenosti gostinske storitve in bari ter profesionalne in poslovne storitve. V gostinskih storitvah in barih so sredstva za zaposlene predstavljala več kot tretjino dodane vrednosti bruto proizvodnje (36,3 % v 2019), medtem ko so v poklicnih in poslovnih storitvah sredstva za zaposlene predstavljala 45,6 %, pri čemer je zaposlenost najhitreje naraščala v panogah, kjer nadomestila za zaposlene predstavljajo velik del bruto proizvodnje. Zelo visoka povišanja plač bodo imela nesorazmerno velik vpliv na skupne cene, če bodo te industrije pripravljene in sposobne prenesti višje stroške na svoje stranke.

Ali bo to sprožilo spiralo med plačami in cenami, ki bo utrdila inflacijska pričakovanja, medtem ko se posamezna podjetja še naprej spopadajo s problemom določanja povečanja plač, da bi pritegnila in obdržala talente, ki jih potrebujejo? Ni nujno. Potreben je še en del sestavljanke, da ugotovimo, kako izgleda celotna inflacijska slika, tj. produktivnost dela. Rast produktivnosti omogoča gospodarstvu, da ohranja stabilne cene tudi ob višjih plačah, dokler povečanje produktivnosti izravnava višje stroške dela na enoto. Realna proizvodnja na uro vseh oseb, merilo produktivnosti nekmetijskih podjetij, je bila v obdobju po pandemiji močnejša kot v obdobju pred pandemijo, čeprav ni bila dovolj močna, da bi izravnala zvišanje plač. Produktivnost se je v letu 2021 povečala za 1,9 %, medtem ko so se stroški dela na enoto dvignili za 3,5 %. Če naložbe, ki jih podjetja izvajajo v kategorijah, kot sta oprema za obdelavo informacij in programska oprema, povzročijo, da se bodoča rast produktivnosti dovolj dvigne, da izravna povišanje plač, potem je lahko povišanje plač enostavno podpirati brez zvišanja stroškov dela na enoto.

Niso vse spremembe cen enako pomembne

Pri izračunavanju povprečnega višanja cen so nekatere spremembe cen pomembnejše od drugih. Npr. cene izdelkov oz. storitev, za katere namenimo več denarja, imajo večjo težo od tistih, za katere potrošimo manj. V prvo skupino tako sodi npr. električna energija, v drugo pa sladkor ali moka).

Kaj nas z vidika inflacije čaka prihodnje leto in kako bodo temu sledile plače?

Inflacija naj bi se tekom leta 2022 zniževala, vendar so že sedaj cene izdelkov v trgovinah tako občutno zrastle, da ljudje pričakujejo tudi izredno zvišanje plač, ki se načeloma z inflacijo usklajuje v začetku vsakega leta. V ZSSS (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) zaradi hitre rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin in energentov vladi predlagajo izredno uskladitev minimalne plače najmanj za 8,2 odstotka – s 1074,43 evra na 1162,53 evra bruto.

Tekom leta naj bi tako ponudba postopoma dohitela povpraševanje, pričakovati pa je tudi, da se bodo cene energentov naslednje leto znižale. Pričakuje se tudi, da bodo motnje v dobavnih verigah, ki so posledica epidemije in rusko-ukrajinske vojne, odpravljene.

Plače in cene so med seboj seveda povezane. Če rastejo življenjski stroški, se morajo temu primerno povišati tudi plače. Toda, če bodo plače še naprej rastle, bodo podjetja najbrž višje stroške dela pokrila z višanjem cen produktov oz. storitev. To pa bi cene še bolj potisnilo navzgor. 

računovodja v kadrovski agenciji

Pomoč kadrovske agencije pri spremembah pri plačah in pri obračunavanju plač

Pri velikih družbenih spremembah, kot inflacija zagotovo je, saj vpliva na našo kupno moč in posledično na način življenja, se spreminjajo tudi prihodki ljudi. Računovodje morajo biti tako stalno na tekočem z novostmi v zakonodaji in pri obračunu plač. V kolikor bi pri obračunih plač zato potrebovali pomoč, nikar ne odlašajte in si mogoče kot zunanjega partnerja omislite kadrovsko agencijo.

Članki iz iste kategorije: