Kazalo:
Čeprav se izraz melanholija precej lepo sliši, pa njegovo ozadje oziroma razlaga ni preveč lepa. Navadno tovrstni izraz povezujemo s slabim vremenom, po drugi strani pa gre lahko za precej resno zdravstveno stanje.
Če bi pokukali v naš slovar knjižnega jezika, bi pod besedo melanholija našli razlago, da je to duševno stanje. Kljub temu se torej izraz drži mnogo več pomenskih plasti, ki jih uporabljamo precej pogosto. Na žalost pa se ob tem pravega pomena niti ne zavedamo prav dobro.
Brezvoljno počutje
Melanholija se je pri nas zlasti uveljavila v pomenu za brezvoljno počutje, za občutek vdanosti v usodo, prav tako tudi za neaktivnost, morda celo za zdolgočasenost. V medicini pa tovrstni izraz torej pomeni precej resno težavo, s katero se dandanes spoprijema vse več ljudi.
V splošnem lahko trdimo, da melanholija označuje stanje duševne potrtosti, mračnega razpoloženja pa tudi malodušnosti. Nekoč so tovrstno težavo celo enačili z depresijo. V današnjem času pa jo lahko razumemo kot simptom depresije. Zajame pa lahko prav vsakogar med nami.
Kdaj je bila melanholija prvič omenjena?
V resnici izraz melanholija ni nekaj novega, saj se je beseda prvič pojavila že v petem stoletju pred našim štetjem. Tedaj jo je omenil znani grški zdravnik Hipokrat. Označil jo je kot neko zmes strahov, pobitosti ter malodušja.
Vse do leta 1980 je omenjena duševna težava veljala za eno od duševnih bolezni. Od takrat dalje pa se uvršča med bolezni uma. V medicini je ne obravnavajo in ne zdravijo.