Ugotavljanje obsega investicijskega tveganja

Za ugotavljanje obsega investicijskega tveganja in za izračunavanje praga dobička razčlenimo planske stroške glede na njihovo odvisnost od planirane stopnje zaposlovanja na fiksne in variabilne stroške. Stroški, neodvisni od stopnje zaposlovanja (fiksni) inducirajo izplačila za pripravljenost (za proizvodnjo), tj. nastanejo že s samim obstojem podjetja, medtem ko so stroški, neodvisni od stopnje zaposlovanja, povezani z obsegom in vrstami naročil. Tipični fiksni stroški so n.pr. časovno določeni odpisi zgradb, strojev, opreme obratov in pisarn ter vozil, stroški stalnega osebja, stroški rutinskih vzdrževalnih del na nepremičninah, strojih in opremi obratov in pisarn, stroški minimalnega ogrevanja stavb in morebiti strojev, obresti. Tipični variabilni stroški so n.pr. stroški materiala (surovin in pomožnega materiala), stvari, stroški obratnih sredstev (če niso fiksni, n.pr. za električni tok, nafto, plin, vodo, za pogon strojev in vozil), stroški za orodja, povezana s stroji, stroški osebja, odvisni od stopnje zaposlovanja (n.pr. plačila za delo po učinku, premije, plače za priložnostno in začasno delo, provizije od prometa). Po svoji povezanosti s funkcijami podjetja členimo stroške na stroške raziskovanja in razvoja, stroške materiala, proizvodne stroške, upravne stroške in stroške prodaje. Ta klasifikacija izhaja iz sheme postopka celotnih stroškov; njen namen je prikazati delež posameznih funkcij v celotnih stroških. Višina deležev je odvisna od panoge. Pri proizvodnem podjetju so stroški materiala in proizvodnje relativno visoki; pri trgovskem podjetju je delež stroškov materiala (stvari) večji, ni pa stroškov proizvodnje. V splošnem velja, da naj bo delež upravnih stroškov čim manjši, ker t.im. overhead-stroške (za poslovodstvo, knjigovodstvo, pravno in davčno svetovanje itd.) štejemo k neproizvodnemu področju. Planski izračun z n.pr. 18% deležem upravnih stroškov bo pri zunanjih naslovnikih povzročil veliko nezaupanje, potencialni ustanovitelj pa bo moral temeljito razmisliti o ekonomičnosti svojega koncepta; njegov cilj bo zmanjšanje deleža stroškov na manj kot 10%. To mu v prvem letu obstoja podjetja — zaradi predvidljivih začetnih težav na področju proizvodnje in prodaje — morda ne bo uspelo. V drugem planskem letu pa mora že predstaviti sprejemljivo razmerje stroškov. Več na: www.pretvornik-valut.com

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *